Esteve Soler

Življenjepis

Katalonski dramatik, režiser, scenarist in filmski kritik Esteve Soler Miralles, se je rodil leta 1976 v kraju L’Hospitalet de Llobregat (Barcelona) v Španiji. Končal je študij gledališke režije in dramaturgije na univerzi v Barceloni (Institut del Teatre), znanje je pozneje pridobival še v delavnicah dramskega pisanja pod okriljem barcelonskega gledališča Sala Beckett. Kratke zgodbe in prizore je začel pisati pri sedemnajstih, prvo dramsko besedilo desetletje pozneje. Med besedili za gledališče velja omeniti njegovo prvo objavljeno dramsko besedilo Runes (2004), lahkotno in zabavno komedijo o bitki med spoloma Jo sóc un altre!, ki je bila krstno uprizorjena v Katalonskem narodnem gledališču v Barceloni (2006), dramatizacijo besedil Thomasa Bernharda Davant de l’home, (krstno uprizorjeno v gledališču Teatre Lliure, Barcelona, 2005) in igro Memòria, ki je odrski krst doživela v Londonu (2010). Leta 2007 je napisal prvi del trilogije – danes znane pod imenom kontratrilogija – Kontra napredku (Contra el progrés); besedilo s podnaslovom Sedem burlesknih prizorov je bilo med 646 prijavljenimi deli skupaj še s štirimi drugimi izbrano za bralno uprizoritev na berlinskem gledališkem festivalu Theatertreffen (maj 2008); prvo odrsko uprizoritev je doživelo 5. maja 2009 v gledališču Beckett v Barceloni. Besedilo je bilo predstavljeno tudi v New Yorku na 7. Prelude Festivalu 2010. Leta 2012 pa je Soler zanj prejel nagrado Godot za najboljše gledališko besedilo, ki jo podeljuje univerza v Caenu v Normandiji. Drugi del trilogije, Kontra ljubezni (Contra l’amor), prav tako s podnaslovom Sedem burlesknih prizorov, je Soler napisal leta 2009 in v njem iskal odgovor na vprašanje, zakaj je ljubezen neverjetna, a vendar vedno znova »deluje«. Krstno so besedilo uprizorili leta 2011 v Caracasu (Venezuela). Zadnji del, Kontra demokraciji (Contra la democràcia), je Soler dokončal konec avgusta 2010 v Lefkasu, v pisateljski rezidenci na otoku Paros (Grčija). Krstno je bilo besedilo uprizorjeno 29. junija 2011 v soprodukciji festivala Grec Barcelona in gledališča Beckett. Soler se je z njim predstavil tudi na mednarodnem literarnem festivalu v Berlinu (11. ILB, 2011) in zanj prejel nagrado kritikov katalonskega časopisa Serra d’Or za najboljše dramsko besedilo leta. Celotno trilogijo so maja lani prvič predstavili tudi v ZDA, na gledališkem festivalu Between the Seas v New Yorku. Esteve Soler velja danes za najuspešnejšega katalonskega dramatika: njegova dela so bila prevedena v 17 jezikov in so do danes doživela več kot 70 postavitev v Evropi, Južni Ameriki in ZDA. Kot novinar, filmski in gledališki kritik Soler od leta 1994 piše za katalonska časnika Regió 7 in Diari de Girona, od leta 2007 pa poučuje dramsko pisanje in scenaristiko v gledališču Sala Beckett, v ustanovi Institut del Teatre v Barceloni ter na univerzi v Lleidi. Bil je član uredniškega odbora gledališke revije Pausa, ki jo izdaja Sala Beckett, v katalonščino je prevedel dramski besedili Sarah Kane Razmadežna in 4.48 Psihoza.

Viri in literatura

• Gledališče Koper