Feri Lainšček
Življenjepis
Feri Lainšček (z rojstnim imenom Franc) se je rodil 5.10. 1959 v Dolencih na Goričkem. Po maturi na gimnaziji v Murski Soboti je želel študirati slikarstvo. Zaradi neuspešno opravljenih sprejemnih izpitov na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost se je vpisal na FSPN (danes Fakulteta za družbene vede), vendar študija ni dokončal. Denar za preživetje si je služil kot sodelavec uredništva dnevno-informativnega in igranega programa Radia Ljubljana, v prostem času pa je pisal pesmi ter roman, ki je v nadaljevanjih izhajal v reviji Teleks. Po nepričakovanem uspehu prvega romana Peronarji (1982) se je pri štiriindvajsetih letih odločil za tvegano pot samostojnega ustvarjalca v kulturi (ali svobodnega umetnika).
Leta 1992 je skupaj s prijateljem Francijem Justom ustanovil Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc, ki se je v glavnem ukvarjalo z založniško dejavnostjo, do 2016 pa je organiziralo zdaj že tradicionalno vsakoletno srečanje slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede, na katerem se podeljuje večernica, nagrada za najboljše slovensko mladinsko literarno delo preteklega leta.
Lainšček je zaslovel z romani (za odrasle bralce jih je doslej izšlo 17), uveljavil pa se je tudi na področju mladinske književnosti, kratke proze, radijske in lutkovne igre, filmskih scenarijev in kot tekstopisec popevk ter šansonov. Posamezni romani so prevedeni že v madžarščino, angleščino, nemščino, hrvaščino, češčino, španščino in katalonščino, pravljice pa tudi v porabščino (izšle so v zbirki Med Muro in Rabo, ki jo izdaja založba Franc-Franc).
Poezijo, s katero je leta 1981 začel svojo literarno pot, je kasneje ustvarjal »bolj za lastno dušo«. Toda zbirka Ne bodi kot drugi (2007) je v rekordnem času postala izjemna knjigotrška uspešnica. Oblikovno preproste in spevne (tudi uglasbene) pesmi, ki z ženskim in moškim glasom izpovedujejo ljubezensko čustvo v vseh možnih odtenkih in fazah - od silovite medsebojne predanosti do nesrečne osamljenosti - so (tudi na spletnih straneh) osvojile neverjetno širok krog bralcev različnih starosti. Knjigi je bila priložena še zvočnica, na kateri pesmi interpretirata dramska igralca Polona Juh in Vlado Novak, uvodno in zaključno pesem pa avtor sam, zadnjo celo v prekmurščini.
Dramska besedila
- 1990 Čiren čaj in juha kokos pokos kvak kvak
- 1994 Regratova roža
- 2004 Deklica in angel
- 2005 Brat je, škrat je, tat je
- 2008 Snežna kraljica
- 2010 Gajaš, arestant
- 1986 Samorastneži
- 1990 Impresarij
- 2017 Petelinji zajtrk
- 2011 Mišek Miško in Belamiška
Naslovi radijskih iger
Kratke radijske igre
- Smrt sopotnica
- Za zaščito pikapolonic
- Radiofonski umor
- Karmenka z našega štanta
- Zakonski in nezakonski otrok
Radijske igre za otroke
- Deklica Ferdinanda
- Regratova roža
- Strašilo
- Gerda in Kaj
- Pozdrav pomladi
- Žlopi
- Velecirkus Argo
- Ignacija in njen angel
Nagrade
- 1987 Kajuhov nagrada za roman Raza
- 1992 nagrada kresnik za roman Namesto koga roža sveti
- 1995 nagrada Prešernovega sklada za roman Ki jo je megla prinesla
- 2000 nagrada večernica za zbirko pravljic Mislice
- 2000 prva nagrada Centra za dramsko umetnost v Zagrebu za scenarij za celovečerni igrani film Črni klovn
- Leta 2005, 2007 in 2008 1. nagrada za besedilo na Festivalu narečnih popevk
- 2007 nagrada kresnik za roman Muriša
- 2008 na festivalu Slovenskega filma v Portorožu Vesna za scenarij za TV film Hit poletja
- Nagrada sklada Vladimir Slejko za roman Astralni niz
- 2008 uvrstitev med deset finalistov za Europe Book Prize, evropsko nagrado za najboljšo knjigo
- 2021 velika Prešernova nagrada za življenjsko delo