Marko Simčič/Nagrade

Simčičeva igralska pot se je začela v Slovensyko ljudsko gledališče Celje. Tam je ustvaril mnogo vidnih vlog in že zelo zgodaj, leta 1970, z vlogo Micka v Hišniku Harolda Pinterja v režiji Zvone Šedlbauer doživel pravo igralsko zmagoslavje. Po gostujoči predstavi Hišnika v MGL je občinstvo Simčiča kar sedemindvajsetkrat priklicalo na oder. Kot Norec in Natakar je nastopil v krstni uprizoritvi Norcev Dušan Jovanović v Šedlbauerjevi režiji, uprizoritvi, ki v pojmovanju gledališkega medija dosega polje precedenčne predstave. V eksperimentalnem gledališču Glej se je Simčiču odprlo polje možnosti za docela vzporedno oblikovanje tako igralskega izraza kakor gledališke senzibilitete, ob vsakokratnem režijskem vodenju tudi pod izrazitim dramaturškim vodstvom Marko Slodnjak. Še zlasti z vlogoGobavca v Grenki sadeži pravice Milan Jesih v Šedlbauerjevi režiji je z živahno grotesknimi akcenti pokazal izrazito moderno usmeritev igralske interpretacije. Zdaj je Simčič že tri desetletja član MGL. V "svojem" teatru je oblikoval mnogo izjemnih vlog. Kot Victor v predstavi Victor ali Otroci imajo besedo Rogerja Vitraca v Žarko Petan režiji je dal liku izrazito agresivno podobo - v njegovi interpretaciji je do izraza prišla diabolična plat Viktorjeve figure. Stanley v Zabavi za rojstni dan Harolda Pinterja v Šedlbauerjevi režiji je naslednja Simčičeva velika vloga.