Matej Bor
Življenjepis
Pesnik, dramatik in prevajalec Matej Bor, s pravim imenom Vladimir Pavšič, se je rodil v vasi Grgar, 14. aprila 1913. Leta 1937 je diplomiral iz slavistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med študijem je pisal gledališke kritike in eseje ter jih objavljal v Ljubljanskem zvonu, kjer je med vojno objavil svoje pesmi. Bil je novinar v Mariboru in profesor.
Takoj 1941 se je pridružil NOB v Ljubljani in bil od 1942 v partizanih. Postal je prvi in najznačilnejši glasnik slovenskega upora in boja. V zimi 1941/42 je ilegalno izšla knjižica njegovih pesmi Previharimo viharje, še bolj pa so njegovo pesem širili prepisi, ponatisi in recitacije v zaledju, v vojski, zaporih in okupatorskih taboriščih. Tudi dramska besedila je v partizanih ustvarjal naprej za potrebe agitacije in propagande, nato pa je prešel k umetniškemu oblikovanju odrskih tekstov.
Med leti 1945 in 1947 je bil šef odseka za gledališče v ministrstvu prosvete, nato do januarja 1948 ravnatelj ljubljanske Drame. Med leti 1959 in 1961 je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev, od 1965 do 196 je bil predsednik Zveze pisateljev Jugoslavije ter od leta 1962 do leta 1966 predsednik slovenskega PEN-a. Od leta 1965 je bil redni član SAZU. Načrtno je prevajal Shakespearjev dramski opus, s čimer nadaljuje in dopolnjuje delo Župančiča in drugih. Za svoje delo je prejel številne nagrade. Umrl je 29. septembra 1993 v Radovljici.
Dramska besedila
- Gospod Lisjak
- Raztrganci
- Ples smeti
- Šola noči
- Popoldanski počitek
- Težka ura
- Bele vode
- Vrnitev Blažonovih
- Kolesa teme
- Zvezde so večne
- Ječa se je odprla
- Vesolje v akvariju
- Pajčolan iz mesečine
Dramska besedila v tujih jezikih
- Raztrganci (hrvaščina, češčina)
- Zvezde so večne (francoščina)
Prevodi
Nagrade
- 1973 Nagrada AVNOJ
- 1964 Sovretova nagrada
- 1962 nagrada Prešernovega sklada
- 1952 Prešernova nagrada
- 1947 Prešernova nagrada
Viri in literatura
- Slovenski gledališki leksikon. Ur. Smiljan Samec. Ljubljana: Mestno gledaišče ljubljansko, 1972.
- Wikipedija