Milan Percan

Foto: Arhiv Gledališče Koper

Življenjepis

Rojen je bil leta 1961 na Jesenicah. Otroštvo je preživel na Mostu na Soči in v Idriji. Gimnazijo je obiskoval v Kopru, nato pa študiral slikarstvo na beneški Akademiji lepih umetnosti in leta 1986 diplomiral pri prof. Tiozzu. V letu 1988 je obiskoval slikarsko specialko na ljubljanski ALU pri prof. Emeriku Bernardu, leta 1990 se je izpopolnjeval na barcelonski Akademiji lepih umetnosti, leta 1993 pa v Parizu.

Nekaj let je poučeval likovno teorijo na Umetniški gimnaziji v Kopru (bil je med pobudniki in ustanovitelji tega novega gimnazijskega oddelka), od leta 2000 do 2020 je bil vodja tehnike v Gledališču Koper.

Kot scenograf se je gledališkemu občinstvu prvič predstavil v uprizoritvi Molièrovega Namišljenega bolnika v SLG Celje leta 1992 in za Gledališče Koper, Primorski poletni festival in Mestno gledališče ljubljansko zasnoval scenografije za več kot dvajset uprizoritev; med njimi tudi za Krčmarico Mirandolino C. Goldonija (2002), Modro Pišče M. A. Vidmar (2006), Svetilnik J. Ivanc (2006), Slugo dveh gospodarjev C. Goldonija (2013) in Alana Forda / Vrnitev odpisanih P. Lucića (2016). Pri posameznih uprizoritvah je sodeloval kot oblikovalec svetlobe.

Milan Percan sodi v generacijo likovnikov, ki so ob koncu osemdesetih vstopili v slovenski likovni prostor s samosvojim likovnim izrazom. Slikarsko ustvarjanje mu pomeni najbolj svobodno udejanjanje lastne duhovne percepcije z najbolj primarnimi slikarskimi sredstvi. Andrej Medved ga v katalogu Slikarstvo slovenske Obale označi kot »slikarja kromatičnih pejsažev«, meditativno občutenih intimnih psihogramov, ki predstavljajo odseve in skrajno subjektivne interpretacije človekove intime. Njegov ekspresionizem se ne ujame v kolektivno zgodbo, ampak ostaja na poti negotovosti in tesnobe, ki odpira vedno nove možnosti slikovne prakse na kozmičnem potovanju med skrivnostnim barvnim iskanjem in izginevajočo svetlobo.

Scenografije

Nagrade

Viri

Zunanje povezave