Milena Morača

Foto: Igor Modic / SNG Opera in balet Ljubljana

Življenjepis

Rojena 20. decembra 1954 v Banjaluki. Solopetje začela študirati s štirinajstimi leti na Srednji glasbeni šoli pri prof. Juliji Pejnović. Po maturi je bila sprejeta na Glasbeno akademijo v Zagrebu v razred prof. Iva Lhotke Kalinskega. Po končanem prvem letniku je bila sprejeta na Akademijo za glasbo v Ljubljani. Petje je študirala pri tržaški sopranistki prof. Ondini Otti Klasinc, ki jo je poučevala v čistem načinu »bel canto«. Pri njej je tudi diplomirala. Pozneje se je izpopolnjevala tudi na Dunaju, kot štipendistka avstrijske vlade, in v Londonu. Magisterij je pripravljala v Beogradu pri prof. Radmili Bakočević, končala pa v Ljubljani pri prof. Alenki Bunta.

Po drugem letniku študija leta 1977 je bila angažirana v mariborski Operi kot solistka in že v prvi sezoni odpela kar štiri premiere.

Solistka državne operne hiše SNG Opera in balet Ljubljana je postala leta 1981.

Je pevka z velikim obsegom glasu in različnih vlog.

Njen repertoar obsega od vlog, ki zahtevajo ekstremne koloraturne višine, bila je na primer Kraljica noči v Mozartovi operi Čarobna piščal; prek vlog, ki so napisane za visoki mezzosopran, na primer vloge Komponista v operi Ariadna na Naxosu Riharda Straussa, za katero je dobila nagrado Prešernovega sklada; vse do najzahtevnejših primadonskih vlog v operah, kot so Bellinijeva Norma, Verdijev Nabucco, Puccinijevi Manon Lescaut in Madama Butterfly itd.

Treba je omeniti tudi velik igralski dar, ki se izraža tako v komičnih kot tudi tragičnih vlogah, zato jo označujejo za »najboljšo igralko med pevkami«! Smisel za odrsko komiko je pokazala v vlogah, kot so Rosina, Seviljski brivec, Norina, Don Pasquale, Dona Felice, Štirje grobijani, Colombina, Zvedave ženske ali temperamentna Rosalinda, Netopir.

Še bolj se je uveljavila v najbolj tragičnih likih klasične operne literature, bila je pretresljiva Violetta v operi La Traviata G. Verdija, ganljiva in krhka Lucija v Donizettijevi Lucia di Lamermoore pa tudi globoko tragična Jenufa v istoimenski operi L. Janačka.

Zaradi svoje izredne moči transformacije, univerzalnosti, nevsakdanjih pevskih in igralskih kvalitet je kmalu postala ljubljenka občinstva.

Milena Morača je tudi nagrajenka mednarodnega pevskega tekmovanja v Italiji »Villa Manin«, katerega predsednik je bil slavni tenorist Mario dell Monaco.

V Sloveniji je Morača dobila najvišje priznanje za umetniško delovanje: nagrado Prešernovega sklada za vlogi Jenufe v istoimenski operi Leoša Janačka in Komponista v operi Ariadna na Naxosu Richarda Straussa.

Nastopa tudi na koncertnih odrih, predvsem v delih J. S. Bacha in W. A. Mozarta, pa tudi v številnih delih slovenskih avtorjev. Kritika naklonjeno spremlja njeno umetniško pot, nesporna kritiška priznanja pa je Milena Morača prejela za vloge Violete, La Traviata, Lucije, Lucia di Lamermoore, Rozine, Seviljski brivec, Norine, Don Pasquale, Rosalinde, Netopir, še posebej pa Hanne, Vesela vdova, Jenufe Jenufa in Manon Lescaut Manon Lescaut. Kritiških ovacij je bila deležna kot Giorgetta v Puccinijevem Il Tabarro, Mirtokle v d'Albertovi operi Mrtve oči in Kraljica Margot v Meyerbeerjevi operi Hugenoti.

Vloge

2020–

2010–2019

2000–2009

1990–1999

  • 1994 Hana; Franz Lehár VESELA VDOVA, HNK Opera Zagreb

1980–1989

1970–1979

1978 Suzana; Wolfgang Amadeus Mozart FIGAROVA SVATBA, Opera in balet SNG Maribor

Gostovanja

Hrvaška, Makedonija, Italija, Švica, Nemčija, Turčija, Francija, Češka, ZDA

Nekaj kritiških ocen

  • Franz Lehár: Vesela vdova, Hana

"Predstavo absolutno nosi čarobna Milena Morača, gostja iz Slovenije, prvorazredna sopranistka povsem posebne scenskosti! Njena vdova Hana je evropske kvalitete, šarmantna, seksi duhovita in popolno muzikalna."
J. Martinčevič: Danas, Zagreb

  • Gaetano Donizetti: Don Pasquale, Norina

"Milana Morača je kmalu pokazala svoj izraziti, že čisto postavljeni igralski dar in pevsko uglašenost! Milena Morača s svojimi dodatki in domislicami in svežino spominja na zlate čase ljubljanskega komičnega odra."
P. Kušar: Dnevnik

  • Giacomo Puccini: Triptih (Il Tabarro), Giorgetta

"Pravo odkritje je bila Milena Morača, solistka ljubljanske Opere, ki je v liku Giorgette scensko izredno prepričljivo in z lahkoto odpela zelo zahtevne višine."
R. Saraden: Vjesnik

  • Leoš Janáček: Jenufa, Jenufa

"Jenufa, ta tragična oseba, je bila Milena Morača. Pevkin sopran je prej liričen kot dramatičen, prej krhek in ranljiv kot robustno prodoren. In to so lastnosti, ki so se v danem primeru pokazale kot dobre, kot prava osnova za globino podoživljanja Jenufine usode. Milena Morača je pevka in igralka. Njene igralske sposobnosti segajo nad povprečje. Izhajajo pa iz glasbe, izpovedi zvoka in harmonij. Ne gre za igralsko interpretacijo besede, gre za čisto nekaj drugega: za sposobnost istovetenja z osebo, ki jo predstavlja. V danem besednem okviru se je z globino podoživljanja znašla Milena Morača. Njena Jenufa je razdvojeno dekle, s tragiko v srcu, z milino ranjenega srca."
P. Mihelčič: Delo

  • Richard Strauss: Ariadna na Naxosu, Komponist

"Vsekakor je bil lik Komponista špica predstave. Milena Morača je ta lik oblikovala s kleno lahkoto, kot da bi šlo za najbolj preprosto stvar – nedvomno izjemna stvaritev."
P. Kušar: Dnevnik

"Utelešenje celotne pevsko-igralske sproščenosti, je bila Milena Morača, ki je s Komponistom ustvarila svojo doslej najpopolnejšo vlogo. Z njo je pevka, ki zadnja leta preseneča s čedalje zrelejšimi kreacijami, dosegla zenit."
J. Dobovišek: Naši razgledi

  • Eugen d'Albert: Die toten Augen, Mirtokle

"Vlogo slepe Mirtokle, ki po čudežu spregleda, pa ob realnosti pogleda na moža, rimskega poslanika v Jeruzalemu Arcezija, ugleda grbavo življenjsko spako (tudi iz ljubosumnosti morilca rimskega stotnika Galbe), znova pogleda v sonce, da jo dokončno oslepi, je pretresljivo interpretirala sopranistka Milena Morača. Oblikovala je lik, ki je živel v hrepenenju in temnotah odpovedi. Temeljitejše pevske in igralske kreacije si v tem trenutku v Ljubljani ne moremo zamisliti."
B. Učakar: Večer

  • Giacomo Meyerbeer: Hugenoti, Margerite de Valoise:

"V nekaj dneh je vskočila Milena Morača! Vloga zahteva dramski koloraturni sopran in kraljevsko zadržan nastop. Milena Morača je svoj nastop izpeljala kot zrela umetnica, kot pevka dobrega spomina in zadržane emocije. Tvegala je veliko, s svojim nastopom pa je zaupanje še povečala. Malokdo bi si upal: vendar je bilo dobro, pevsko suvereno, prodorno. Milena Morača kot Margareta zasluži zaradi svojega poguma in podjetne odločnosti svojega glasu posebno priznanje!"
P. Mihelčič: Delo

  • Giacomo Puccini: Manon Lescaut, Manon

"Nekaj posebnega pa je alternacija ne samo zaradi zvenske zlitine, ampak zaradi žara pevkine prezence – odrski prostor in čas sta ga polna od njenega prvega nemega nastopa naprej – in tudi frazeoloških poudarkov, ki zlasti v zadnjem dejanju dvignejo lik k tragični veličini: Manon Milene Morača se zdi sinteza zrelih interpretkinih iskanj."
J. Dobovišek: Delo

Posnetki na radiu in televiziji

  • J. Strauss: Netopir, opereta
  • A. Foerster: Gorenjski slavček, opera
  • B. Jež: Splašeni konji, opera
  • D. Božič: Kantata
  • Galerija opernih likov
  • Operne arije
  • CD operne arije

Nagrade

  • 1996 Nagrada Prešernovega sklada za vlogo Jenufe v istoimenski operi in za vlogo Komponista v Straussovi operi Ariadna na Naksosu

Viri in literatura

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Milena_Morača&oldid=57199«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori