Zlata Ognjanović
Življenjepis
Sopranistka Zlata Ognjanović, rojena Gašperšič, se je rodila leta 1931 v Kropi, kot šesta od dvanajstih otrok v družini. Oče je bil ravnatelj tovarne Plamen v Kropi, hkrati pa tudi velik glasbeni navdušenec – zborovodja, organist, skladatelj – ki je ljubezen do glasbe z veseljem prenašal na svoj naraščaj. Že doma se je veliko prepevalo, ko pa je Zlata po vojni odšla na šolanje v Ljubljano, se je takoj priključila dijaškemu pevskemu zboru. Tam je njen glas in nadarjenost prepoznal zborovodja prof. Makso Pirnik ter jo poslal v nižjo glasbeno šolo, kjer je postala učenka prof. Ksenije Kušej Novak. Pod njenim mentorstvom je potem obiskovala srednjo glasbeno šolo, pozneje pa je končala tudi visokošolski študij. Diplomirala je na Akademiji za glasbo leta 1980. Njen prvi nastop v operi v Ljubljani je bil leta 1953.
V teh letih je začela prepevati v radijskem komornem zboru, ki ga je vodil Milko Škoberne. Tam je spoznala basista Dragišo Ognjanovića, svojega bodočega soproga, s katerim sta v kasnejših letih velikokrat sodelovala tudi na opernem odru. Na njeno petje so postali pozorni na drugih glasbenih uredništvih in mlada pevka se je začetka redno pojavljati v radijskih studijih – ob najrazličnejših spremljavah je posnela dolgo vrsto ljudskih, ponarodelih pesmi in samospevov.
Po uspešno opravljeni avdiciji na odru ljubljanske opere leta 1953, je uspešno debitirala kot Siebel v Gounodovem Faustu in Cherubino v Mozartovi Figarovi svatbi. V dobrih tridesetih letih opernega ustvarjanja je upodobila 65 različnih vlog.
Med njene najboljše operne vloge štejejo: Tatjana (Čajkovski, Evgenij Onjegin), Grofica (Mozart, Figarova svatba), Judita (Bartok, Grad vojvode Sinjebradca), Dona Maria (Šivic, Cortesova vrnitev) idr. Nastopila je na več kot 1000 opernih predstavah v 65 vlogah in prek 1000 koncertih. Gostovala je tudi v Avstriji, na Češkem, v Italiji, Nemčiji, Kanadi, Sovjetski zvezi in Švici. Po upokojitvi leta 1984 je honorarno še učila petje na Glasbeni šoli in Srednji glasbeni šoli v Ljubljani.
Še posebno v prvih letih kariere je Zlata Ognjanović pogosto nastopala tudi v tujini, tako so jo videli in slišali v Avstriji, Švici, Nemčiji, Italiji, na takratnem Češkoslovaškem, v nekdanji Sovjetski zvezi in Kanadi, uspešno je sodelovala tudi z ansamblom mariborske Opere.
Znana je bila kot zelo muzikalna, inteligentna pevka, ki obvlada širok repertoar vseh slogov, od baroka do moderne tuje in slovenske glasbe. Nastopala je z mnogimi orkestri in ansambli. Izvedla je precej krstnih izvedb slovenskih samospevov in ciklov.
Za svoj umetniški prispevek je prejela nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo in Betettovo nagrado.
Vloge
Nagrade
- 2021 Nagrada Sama Smerkolja
- 2001 Bettetova nagrada
- 1984 Župančičeva nagrada
- 1967 Nagrada Prešernovega sklada
