Ogled vira Franjo Vičar

[[Kategorija:Ustvarjalci|Vičar,Franjo]][[Kategorija:Igralci in animatorji|Vičar,Franjo]]

==Življenjepis==
(* 27. april 1906, Sakušak pri Juršincih (Slov. gorice))


Igralec Franjo Vičar je Nižjo realko (1918–22) in učiteljišče (1922–6) obiskoval v Mariboru, nato je bil učitelj: 1926–7 v Slov. Bistrici, 1928–33 Juršincih, 1933–41 na Polenšaku (šol. upravitelj). Po okupaciji Jugoslavije je bil julija 1941 izgnan na Hrvaško, tu sodeloval z NOB, bil zaradi tega zaprt v Vinkovcih, ob bombardiranju 1943 ušel iz zapora in se priključil partizanom. 1943–5 je sodeloval v propagandnih in igralskih enotah IX. vojvod. brigade, nazadnje kot vodja kulturnoprosvetne skupine komande mesta Vukovar. Po vrnitvi v Slovenijo je bil 1945–6 šol. upravitelj v Juršincih, 1946–8 je učil na osnovni šoli J. Spolenjaka v Ptuju, tu igral 1948–54, nato v Mariboru pri SNG 1954–68, ko je bil upokojen.


V igralstvo ga je uvedel H. Tomašič (poklicni igralec iz Maribora) na dramskem tečaju v Juršincih. Do 1926 je bil član stalne gledališke skupine v Bučkovcih, s katero je B. Kreft uspešno uvajal nove gledališke prijeme, med drugim tudi z režijo Tolstojeve drame ''Moč teme'' (Vičar je upodobil Pjotra). V ptujskem gledališču se je razvil iz komika v ljudskih igrah v karakternega igralca in bil med drugim Argan (Moliere, ''Namišljeni bolnik'', 1927), Blagojević (B. Nušić, ''Pokojnik'', 1940), dr. Mrož (M. Bor-V. Pavšič, ''Raztrganci'', 1947), Urh (F. S. Finžgar, ''Razvalina življenja'', 1948), župnik (Cankar, ''Kralj na Betajnovi,'' 1952), Wurm (Fr. Schiller, ''Kovarstvo in ljubezen'', 1952). V SNG Maribor pa se je izkazal mdr. kot: sodnik Maveri (U. Betty, ''Zločin v sodni palači'', 1957), pastor (A. Cason, ''Drevesa umirajo stoje'', 1958), Kajaznik (Fr. Levstik — B. Kreft, ''Tugomer'', 1959), Dundo Maroje (M. Držić, 1964), Japelj (B. Kreft, ''Kranjski komedijanti'', 1964), oče (V. Blažek, ''Tretja želja'', 1965), oče Kvirin (S. Grum, ''Dogodek v mestu Gogi,'' 1966), Juzlek (I. Potrč, ''Krefli'', 1968). Posebno priljubljen je postal, ko je nastopal v Totem teatru in na veselih večerih po štajerski z Matjaškom (D. Šugman) in Štefom (A. Tovornik).


Prejel je nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije »1. maj« (1961) za vlogo župnika v Samorastnikih (dramat. M. Mikeln).

==Vloge v gledališču==

==Nagrade==
*1961 Nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije »1. maj« za vlogo '''župnika''' v ''Samorastnikih'' (dramat. M. Mikeln). 

==Viri in literatura==
*Slovenski Biografski leksikon

==Zunanje povezave==