Janez Dramatik

Življenjepis

Zalka Grabnar Kogoj je bila rojena v Ljubljani 26. 10. 1967. Diplomirala je na Pedagoški akademiji. Z umetnostjo se je srečevala že od zgodnjega otroštva, saj kot pravi sama: »Privlačila me je vsakršna dejavnost, ki je povezana z umetnostjo.«  K temu so pripomogle razne obšolske dejavnosti: ples, učenje flavte in klavirja, zborovsko petje v RTV-zboru ... Kot statistka je sodelovala v slovenskih filmih in televizijskih oddajah od 1974 do 1984: Ko zorijo jagode, Iskanja, Idealist, Praznovanje pomladi, Balada o ulici, Heretik, Mali oglasi itd. Piše tudi poezijo in kratke zgodbe. Te je objavljala v Politikinem zabavniku in kasneje v reviji Antena. Prvo objavo kratke zgodbe je imela leta 1984. Ukvarjala se je z lutkarstvom ter leta 1987 sodelovala v mladinski lutkovni sekciji pri Lutkovnem gledališču Jože Pengov. Pela je v mladinskih opernih predstavah Šolnik (1985) in Palček (1986). Delala je tudi kot dežurna novinarka med leti 1990 in 1991 na lokalnem radiu v Kranju. Skupaj s svojo dobro prijateljico, akademsko kiparko Anamarijo Šmajdek, je poleti leta 1991 v projektu Saturnovi otroci priredila recital lastne poezije. Nato je nastopil nekajletni molk, saj se je po rojstvu dveh otrok posvetila družini. S svojim ustvarjanjem se je vnovič vrnila leta 2005. Poezijo je objavila v reviji Mentor. Na anonimnem razpisu za izvirno kratko zgodbo Radia Slovenija 1 (2005) je bila njena zgodba Vremenska napoved predvajana v Literarnem nokturnu. V okviru festivala Fabula je istega leta v proznem mnogoboju zmagala z zgodbo Koncert za nevrotika, ki je bila objavljena na Radiu Slovenija septembra 2006.

Dramatika predstavlja novo poglavje v njenem ustvarjanju. Sama pove: »Prestop k dramskemu pisanju je bil zame novo odkritje. Polno je trikov, zahteva tuhtanje v vsako repliko, vživljanje v like, skratka popolnoma drug pristop k pisanju in razmišljanju kot katerakoli druga oblika pisanja. Poigravaš se lahko s strukturo dramskega dela, z nivoji jezika, s sporočilnostjo stavkov, akcije likov, uporabljaš prostor, simbole ... Ena sama beseda (ali pa celo molk) nikjer in nikoli ne doseže take sporočilne moči kot v gledališču! Dramatika ni nikoli odkrita, vedno jo moraš, z vsakim tekstom znova, odkrivati od začetka in polagoma se odpirajo nove poti, ki ti hkrati dopovedujejo, da je neodkritega neskončno veliko. Dramsko pisanje je zame sladko trpljenje. Zelo intimen proces in hkrati velika bitka domišljije in pravil.« Pisateljsko se izpopolnjuje na različnih delavnicah kreativnega in dramskega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v KUD-u Franceta Prešerna na Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila. Vodila jo je Kim Komljanec. Kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika. Krog znancev, ki so ji pomagali pri ustvarjanju, se je z udeleževanjem omenjenih delavnic širil. Na ta način je spoznala tudi Simono Semenič, pobudnico in umetniško vodjo Pregleja. Postala je aktivna članica, s podporo omenjene gledališke skupnosti pa so njena besedila že večkrat tudi bralno uprizorili. Živi in ustvarja v Ljubljani. Slika:NY 086.jpg

Drame

naslovi

• 2005 Nikjer nikoli
• 2006 Ravnotežje
• 2006 Razpoke
• 2006 Glavobol ali aspirin ne bo pomagal
• 2007 Ampak Dane

prevodi

• 2007 Naslov 1
• 2006 Naslov 2

celotna besedila

kot word priponka, v kolikor jo avtor odstopi za objavo. Pred uplodanjem zaklenite dokument.

Lutkovne igre

• 2007 Naslov 1
• 2006 Naslov 2

Radijske igre

• 2007 Naslov 1
• 2006 Naslov 2

Scenariji

• 2007 Naslov 1
• 2006 Naslov 2

Značilnosti

Celovečerna drama Ravnotežje je avtoričin prvi dramski tekst. Nastopajoče dramske osebe so tri, drama je sestavljena iz sedmih prizorov. Egon in Ela sta oba stara 37 let in vztrajata v ljubezenskem razmerju, ki pa je vse prej kot to. Zgodba se odvija v blokovskem stanovanju. Slednje je last Eline pokojne babice in sedaj pripada njej. Egon je brezposeln in težaški moški. Ne ve oz. ne zmore si urediti življenja. Kljub njuni nekajletni zvezi še zmeraj ni pripravljen na otroka. Ela je izobražena ženska, ki si zelo želi otroka. Ves čas se tudi izmika telesnim stikom z Egonom. Bralec dobi občutek, da je njuno razmerje zgolj posledica navade in med njima osebnostno ni nobenega pretiranega ujemanja in simpatij. Prenavljata in pleskata stanovanje, hkrati pa se njuno medsebojno zbadanje vrti okrog »mesojede rastline«. Elina babica je bila biologinja in je za sabo pustila tudi nekaj »živih artefaktov« (rastlin: mesojedk). Elina skrb za to rastlino je že pretirana in apelira na simbolno skrb za otroka, ki si ga Ela tako zelo želi. Vendar pa Egonu mesojedka že povsem preseda in komaj čaka, da jo pošljeta na razstavo rastlin v Belgijo. Njun dialog je na začetku dramskega besedila intenzitetno še povsem normalen, čeprav se vseskozi vrti na medsebojnem zbadanju. Proti sredini in koncu drame pa napetost vse bolj narašča. Na koncu sledi preobrat, ko Ela Egona potisne skozi okno in ga ubije.

Nikjer nikoli je kratka enodejanka, rezultat ene od dramskih delavnic, na kateri je bila kot osnova za pisanje dana tematika »obsedenega stanja«. Gre za nekakšno futuristično vsebino. Mesto uniči meteorska nevihta, področje je odrezano od sveta. V kontejnerju živita Ida in Alek, njun otrok umira. Mag je predstavnik humanitarne organizacije, ki družino oskrbuje z živili. Ida si vseskozi želi knjigo Peter Pan za umirajočega otroka in Maga prosi zanjo. Vendar pa ta njene želje ne upošteva in se vseskozi izgovarja na vodjo. Ida želi z njim k vodji, kasneje mu sledi in izkaže se, da je on vodja, da pije nekontaminirano vodo in je zato zdrav. Ko se vrne, vidi, da je Alek izkopal grob z lastnimi rokami. Od Maga mu prinese lopato. Alek uvidi, da je na tem mestu že pokopan otrok, zraven pa škatla z igračami in knjigo. V tem času pride iz kontejnerja Ida in pove, da je Jakec umrl.

Ampak Dane je po avtoričinih besedah »monodrama o inteligentnem moškem, ki pa je popolnoma neorientiran v sodobnem svetu; je asocialen in ima velike težave živeti sam s seboj, a še večje s kom drugim.« Glavni protagonist je Jonatan Hruška. Drama se odvija v njegovem stanovanju. Zapre se v kopalnico, od koder se dere na Daneta in njegovo ženo Ester, ki je ne mara. Med svojim monologom razkriva svoje zavestne in podzavestne usmeritve, razgalja svoje videnje do sveta, predvsem pa se izkaže, da goji do Daneta prav poseben, zelo naklonjen odnos. Dane in Ester se selita v London, kar jima Jonatan zameri, saj bi raje videl, da gre Dane tja z njim. Izkaže se, da je na Ester ljubosumen in je ne mara. Sam pa je prepričan, da ga drugi ne razumejo, vendar pa tudi sam sebe ne razume: ne čustveno in ne osebnostno.

Najnovejša teksta izpod peresa Zalke Grabnar Kogoj sta »ready made« dramski besedili z naslovoma Glavobol ali aspirin ne bo pomagal ter Razpoke. Na vprašanje, kako sta nastali, avtorica pove: »Napisani sta kot eksperiment, vključitev sodobnega medija (interneta) v dramsko umetnost. Gre tudi za opozorilo, da dramsko besedilo ni samo klasična oblika dramskega besedila. Ready made drama pa se mi zdi zanimiva prav zato, ker je lahko njena sporočilnost in predvsem aktualnost takojšnja, prav zaradi hitrega procesa nastanka. V smislu – danes na internetu, jutri v dramskem tekstu.«  Glavobol ali aspirin ne bo pomagal govori o nedolgo nazaj aktualni politični tematiki preseljevanja Romov na Dolenjskem. Nastopajoče osebe imajo pomenljiva imena (Karfjola Mucek, EgenAs, Lev, Feri, Mediator, Afnogunc, Stane, Najlvažrd). Dramska zgodba je pravzaprav samo kritično izmenjavanje mnenj o omenjeni problematiki, dialog med osebami, ki so prebivalci Ambrusa in se nahajajo v gostilni. V njihovih besedah srečujemo vse, od izrazitega sovraštva, ksenofobije, do medsebojno neusklajenih ter nerazčiščenih dejstev. Razpoke so daljše dramsko besedilo, nekatere izmed oseb nosijo ista imena kot v besedilu Glavobol. Tematika je raznovrstna in govori o v slovenskem prostoru aktualnih družbeno-politično-gospodarskih problemih, ki so bili v letu 2006 vseskozi v ospredju javnosti: nerazrešeni vojni poboji, problematika priseljencev z Balkana, vse do new-age-vskih vložkov s citati duhovnega guruja Oshoja, ki se zdijo kot apel na vse dogodke ter hkrati obelodanitev »prenovljenega osebnostnega statusa« predsednika države dr. Janeza Drnovška.

Pregled vseh petih dramskih besedil nam razkriva, da se avtorica posveča predvsem aktualni tematiki posameznika in družbe. Na vprašanje, katera tematika jo zanima, odgovarja: »Definitivno socialni položaj sodobnega človeka. Vem, da je to širok pojem. Razmišljam o različnih pojavih v družbi.« V dramah Ravnotežje in Ampak Dane se kaže položaj sodobnega človeka kot »invalidnega individualista«, ki ni zmožen ustvariti kvalitetnih, zdravih odnosov s sočlovekom. Obkroža ga kapitalistično naravnana skupnost brez duše, v kateri se ne znajde najbolje. Izmika se odgovornostim in v psihološkem smislu noče in ne zna odrasti. Zato je njegova vloga močno okrnjena, zaprt je med stene lastnega nevédenja. Aktualna družbeno-politična tematika v besedilih Glavobol in Razpoke odseva podobo slovenske družbene naravnanosti in usmeritve, dotika se nerešenih »madežev« na čelu slovenske politike.

Nagrade

• 2090 ksdfjlasdjklfjaskdjfjsdlfjdfjlsd

Bibliografija

• tukaj navedemo avtorjeve objavljene bibliografske enote na naslednji način:

Priimek. Vejica. Ime. Dvopičje. Naslov dela. Pika. Kraj izdaje, dvopičje: Izdajaltelj, vejica, leto izdaje, pika.

Viri in literatura

• tukaj navedemo vire, iz katerih smo črpali pri oblikovanju članka.

Zunanje povezave

V kolikor ima avtor svojo spletno stran ali če najdemo ključne informacije o njem na določeni spletni strani...

Kontakt

Če želi avtor objaviti svoje kontakte Naslov, pošta, e-naslov, telefon...

Sintaksa, ki nam omogoča še več navzkrižnih povezav

• [[priimek ime:Dramatik, Janez| ]] ta atribut omogoča, da osebe razvrščamo po začetni črki priimka.
• [[škrbinski prag:=presežen| ]] ta atribut uporabimo v primeru, ko se zdi, da članek že nosi neko osnovno informacijo. S tem dosežemo, da ne izgine v morju člankov, ki so samo nastavljeni
• [[spol:=M| ]] oz. [[spol:=Ž| ]]
• [[rojstni dan:=1. september| ]]
• [[leto rojstva:=1972| ]]
• [[kraj rojstva:=Ljubljana| ]]
• [[študij::Filozofska fakulteta| ]]
• [[Učitelj::Lado Kralj| ]]
• [[Status:=Svobodna ustvarjalka na področju kulture| ]]
• [[Področje ustvarjanja:=pisanje| ]]
• [[Področje ustvarjanja:=dramaturgija| ]]
• [[Področje ustvarjanja:=esejistika| ]]
• [[Področje ustvarjanja:=poučevanje| ]]
• [[Področje ustvarjanja:=terapija z umetnostjo| ]]
• [[Področje ustvarjanja:=...| ]]
• [[Ustanovitelj gledališke skupine, gledališča::Žabe| ]]
• [[Uprizorjeni teksti::Na hribu| ]]
• [[Nagrade::Nagrada Slavka Gruma| ]]
• [[Nagrade::...| ]]