Ignacij Borštnik: Razlika med redakcijama
mBrez povzetka urejanja |
|||
| Vrstica 6: | Vrstica 6: | ||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
Vsestranski gledališki ustvarjalec Ignacij Borštnik se je rodil 1. julija 1858 v Cerkljah na Gorenjskem. Od 1882 je redno nastopal v gledališču v Ljubljani, v letih 1885 in 1986 pa se je kot štipendist Dramatičnega društva izpopolnjeval na dunajskem konservatoriju. Po vrnitvi je postal prvi igralec, režiser in umetniški vodja slovenskega gledališča ter igralski vzgojitelj. Napisal je tudi več dramskih prizorov in ljudsko igro ''Stari Ilija'' (1890). Leta 1892 je sodeloval pri odprtju novega [[SNG Drama Ljubljana|Deželnega gledališča]] in v ta namen priredil '''Jurčičevo''' ''Veroniko Deseniško'', jo zrežiral in nastopil v njej. V sezoni 1893/94 je dvakrat gostoval v zagrebškem gledališču, naslednje leto pa sta z ženo [[Zofija Borštnik|Zofijo]] sprejela povabilo za igranje v zagrebški Drami, kjer je ostal skoraj do smrti in bil med najpomembnejšimi dramskimi umetniki. Večkrat je gostoval tudi v Ljubljani in se dogovarjal za vrnitev; v krizni sezoni 1913/14 je vodil ljubjanske dramske predstave. Leta 1919 se je vrnil v Ljubljano kot član obnovljenega gledališča in profesor na novem konservatoriju, a umrl dva tedna po zadnjem nastopu, 23. septembra 1919 v Ljubljani. V zgodnjem ljubljanskem obdobju je poskrbel za uprizoritve nekaterih znamenitejših del in igral v njih glavne vloge, v Zagrebu se je odlikoval v Shakespearjevih irah, kmalu pa se je težišče njegovega dela preneslo v oblikovanje modernih dramskih likov. Sodeloval je pri krstnih predstavah mnogih hrvaških novosti. Med njegovimi gostovanji v Ljubljani je bilo posebej pomembno sodelovanje v Cankarjevih dramah. Spomladi leta 1900 je pripravil krstno predstavo Jakoba Rude, še isto leto poskrbel za zagrebško uprizoritev te drame, za kar jo je prevedel, zrežiral in odigral naslovno vlogo. Kot utemeljitelj umetniškega gledališča na Slovenskem je bil Borštnik prvi režiser v sodobnem pomenu in mojstrski oblikovalec najzahtevnejših vlog, tudi v Zagrebu so mu priznavali uspeh pri utemeljevanju moderne realistične smeri. Zasnoval je pesniško zbirko ''Spustite zagrinjalo'' (1913), sodeloval pri nastajanju prvih hrvaških filmov; za film ''Brišem in sodim'' (1919) je napisal scenarij in igral glavno moško vlogo. Bil je tudi mojster majhnih vlog. Po njem se imenuje tudi osrednji slovenski gledališki festival, [[Borštnikovo srečanje]]. | |||
==Vloge== | ==Vloge== | ||
Redakcija: 12:47, 4. november 2013
Življenjepis
Vsestranski gledališki ustvarjalec Ignacij Borštnik se je rodil 1. julija 1858 v Cerkljah na Gorenjskem. Od 1882 je redno nastopal v gledališču v Ljubljani, v letih 1885 in 1986 pa se je kot štipendist Dramatičnega društva izpopolnjeval na dunajskem konservatoriju. Po vrnitvi je postal prvi igralec, režiser in umetniški vodja slovenskega gledališča ter igralski vzgojitelj. Napisal je tudi več dramskih prizorov in ljudsko igro Stari Ilija (1890). Leta 1892 je sodeloval pri odprtju novega Deželnega gledališča in v ta namen priredil Jurčičevo Veroniko Deseniško, jo zrežiral in nastopil v njej. V sezoni 1893/94 je dvakrat gostoval v zagrebškem gledališču, naslednje leto pa sta z ženo Zofijo sprejela povabilo za igranje v zagrebški Drami, kjer je ostal skoraj do smrti in bil med najpomembnejšimi dramskimi umetniki. Večkrat je gostoval tudi v Ljubljani in se dogovarjal za vrnitev; v krizni sezoni 1913/14 je vodil ljubjanske dramske predstave. Leta 1919 se je vrnil v Ljubljano kot član obnovljenega gledališča in profesor na novem konservatoriju, a umrl dva tedna po zadnjem nastopu, 23. septembra 1919 v Ljubljani. V zgodnjem ljubljanskem obdobju je poskrbel za uprizoritve nekaterih znamenitejših del in igral v njih glavne vloge, v Zagrebu se je odlikoval v Shakespearjevih irah, kmalu pa se je težišče njegovega dela preneslo v oblikovanje modernih dramskih likov. Sodeloval je pri krstnih predstavah mnogih hrvaških novosti. Med njegovimi gostovanji v Ljubljani je bilo posebej pomembno sodelovanje v Cankarjevih dramah. Spomladi leta 1900 je pripravil krstno predstavo Jakoba Rude, še isto leto poskrbel za zagrebško uprizoritev te drame, za kar jo je prevedel, zrežiral in odigral naslovno vlogo. Kot utemeljitelj umetniškega gledališča na Slovenskem je bil Borštnik prvi režiser v sodobnem pomenu in mojstrski oblikovalec najzahtevnejših vlog, tudi v Zagrebu so mu priznavali uspeh pri utemeljevanju moderne realistične smeri. Zasnoval je pesniško zbirko Spustite zagrinjalo (1913), sodeloval pri nastajanju prvih hrvaških filmov; za film Brišem in sodim (1919) je napisal scenarij in igral glavno moško vlogo. Bil je tudi mojster majhnih vlog. Po njem se imenuje tudi osrednji slovenski gledališki festival, Borštnikovo srečanje.
Vloge
- Friderik Kovarstvo in ljubezen
- Stari Ilija
- Revček Andrejček
- Revizor
- Krivoprisežnik
- Helmer Nora
- Kantor
- Jakob Ruda
- Strindbergov oče
- Kasij
- Hamlet
- Jago
- Rihard III.
- Shylock
- Macbeth
- Tartuffe
- Alba
Dramaturgije
- Ni moj okus, vesela enodejanka, uprizorjena 15.1.1891
- Stari Ilija, trodejanka, uprizorjena 16.11.1890
- Ivan Tavčar Otok in Struga, igra v 18. slikah, uprizorjena 19.2.1888
- Ponesrečena glavna skušnja, vesela enodejanka 8.12.1886