Modest Sancin: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
|||
| (7 vmesnih redakcij istega uporabnika ni prikazanih) | |||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Kategorija:Ustvarjalci|Sancin, Modest]] | [[Kategorija:Ustvarjalci|Sancin, Modest]] | ||
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Sancin, Modest]] | [[Kategorija:Igralci in animatorji|Sancin, Modest]] | ||
<div style="float: right">[[Slika:Modest_Sancin.jpg|Foto: Wikimedia Commons]]</div> | <div style="float: right">[[Slika:Modest_Sancin.jpg|170px|Foto: Wikimedia Commons]]</div> | ||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
Igralec in operni pevec Modest Sancin se je rodil v Trstu (Škedenj), 15. junija 1902. Po selitvi v Ljubljano leta 1922 se je začel izobraževati pri [[Avgusta Danilova|Avgusti Danilovi]] in obiskovati šolo Združenja gledaliških igralcev. Leta 1923 je postal redni član ljubljanske Drame, kjer je igral predvsem manjše komične vloge, po letu 1927 pa nastopal tudi v operetah. Z režijskim delom [[Branko Gavella|Branka Gavelle]] se je začela tudi Sancinova pot v karakterne in pomembnejše vloge. Od situacijske, karakterne in idejno zaostrene komike se je tako premaknil v oblikovanje resnih ljudskih tipov, družbene kritike in trpke realistike. V prvo dobo spadajo vloge kakor Dromio (''Komedija zmešnjav''), Vitez Bledica (''Kar hočete''), Vicomte Jodelet (''Smešne precijoze''), Matiček (Linhartov ''Veseli dan''), Senečka (''Tuje dete''), Karl (''Pesem ceste''); v drugo dobo: Urh (''Razvalina življenja''), dr. Grozd (''Za narodov blagor''), stari Berden (''Kranjec, Pot do zločina''), Srezki načelnik (Nušić), Narodni poslanec (Nušić), Osip (''Revizor''), Harpagon (''Skopuh''), Prohor (''Vasa Železnova''), Lembach (Krleža, ''V agoniji''), stari Glembay (Krleža, ''Glembayevi''), Baron Zois (''Kranjski komedijanti''). | Igralec in operni pevec Modest Sancin se je rodil v Trstu (Škedenj), 15. junija 1902. Po selitvi v Ljubljano leta 1922 se je začel izobraževati pri [[Avgusta Danilova|Avgusti Danilovi]] in obiskovati šolo Združenja gledaliških igralcev. Leta 1923 je postal redni član ljubljanske Drame, kjer je igral predvsem manjše komične vloge, po letu 1927 pa nastopal tudi v operetah. Z režijskim delom [[Branko Gavella|Branka Gavelle]] se je začela tudi Sancinova pot v karakterne in pomembnejše vloge. Od situacijske, karakterne in idejno zaostrene komike se je tako premaknil v oblikovanje resnih ljudskih tipov, družbene kritike in trpke realistike. V prvo dobo spadajo vloge kakor Dromio (''Komedija zmešnjav''), Vitez Bledica (''Kar hočete''), Vicomte Jodelet (''Smešne precijoze''), Matiček (Linhartov ''Veseli dan''), Senečka (''Tuje dete''), Karl (''Pesem ceste''); v drugo dobo: Urh (''Razvalina življenja''), dr. Grozd (''Za narodov blagor''), stari Berden (''Kranjec, Pot do zločina''), Srezki načelnik (Nušić), Narodni poslanec (Nušić), Osip (''Revizor''), Harpagon (''Skopuh''), Prohor (''Vasa Železnova''), Lembach (Krleža, ''V agoniji''), stari Glembay (Krleža, ''Glembayevi''), Baron Zois (''Kranjski komedijanti''). | ||
| Vrstica 8: | Vrstica 8: | ||
Po vojni je bil med soustanovitelj tržaškega gledališča in eden od vodilnih igralcev, nekaj časa pa tudi intendant. Preizkusil se je tudi v gledališki in radijski režiji. Umrl je v Vipavi, 8. novembra 1964. | Po vojni je bil med soustanovitelj tržaškega gledališča in eden od vodilnih igralcev, nekaj časa pa tudi intendant. Preizkusil se je tudi v gledališki in radijski režiji. Umrl je v Vipavi, 8. novembra 1964. | ||
==Režije== | |||
{{#dynamic_content:rep | person | 1883 | directings}} | |||
==Vloge v filmu== | |||
*1952 ''Svet na Kajžarju'', r. France Štiglic, celovečerni igrani film | |||
*1951 ''Trst'', r. France Štiglic, celovečerni igrani film | |||
*1951 ''Kekec'', r. Jože Gale, celovečerni igrani film | |||
==Viri in literatura== | ==Viri in literatura== | ||
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008. | *''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008. | ||
*www.slovenska-biografija.si | *www.slovenska-biografija.si | ||
==Zunanje povezave== | |||
*[http://www.slogi.si/?path=publikacije&id=62 Slovensko gledališče v Trstu 1945-1965 - www.slogi.si] | |||
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/igralci-brez-maske/138010444 Igralci brez maske: Lelja Rehar Sancin - www.rtvslo.si, 03.06.2012] | |||
Trenutna redakcija s časom 08:29, 15. junij 2015
Življenjepis
Igralec in operni pevec Modest Sancin se je rodil v Trstu (Škedenj), 15. junija 1902. Po selitvi v Ljubljano leta 1922 se je začel izobraževati pri Avgusti Danilovi in obiskovati šolo Združenja gledaliških igralcev. Leta 1923 je postal redni član ljubljanske Drame, kjer je igral predvsem manjše komične vloge, po letu 1927 pa nastopal tudi v operetah. Z režijskim delom Branka Gavelle se je začela tudi Sancinova pot v karakterne in pomembnejše vloge. Od situacijske, karakterne in idejno zaostrene komike se je tako premaknil v oblikovanje resnih ljudskih tipov, družbene kritike in trpke realistike. V prvo dobo spadajo vloge kakor Dromio (Komedija zmešnjav), Vitez Bledica (Kar hočete), Vicomte Jodelet (Smešne precijoze), Matiček (Linhartov Veseli dan), Senečka (Tuje dete), Karl (Pesem ceste); v drugo dobo: Urh (Razvalina življenja), dr. Grozd (Za narodov blagor), stari Berden (Kranjec, Pot do zločina), Srezki načelnik (Nušić), Narodni poslanec (Nušić), Osip (Revizor), Harpagon (Skopuh), Prohor (Vasa Železnova), Lembach (Krleža, V agoniji), stari Glembay (Krleža, Glembayevi), Baron Zois (Kranjski komedijanti).
Po vojni je bil med soustanovitelj tržaškega gledališča in eden od vodilnih igralcev, nekaj časa pa tudi intendant. Preizkusil se je tudi v gledališki in radijski režiji. Umrl je v Vipavi, 8. novembra 1964.
Režije
Vloge v filmu
- 1952 Svet na Kajžarju, r. France Štiglic, celovečerni igrani film
- 1951 Trst, r. France Štiglic, celovečerni igrani film
- 1951 Kekec, r. Jože Gale, celovečerni igrani film
Viri in literatura
- Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
- www.slovenska-biografija.si