Vladimir Kralj: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
|||
(4 vmesne redakcije istega uporabnika niso prikazane) | |||
Vrstica 2: | Vrstica 2: | ||
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Kralj, Vladimir]] | [[Kategorija:Mentorji in učitelji|Kralj, Vladimir]] | ||
[[Kategorija:Ustvarjalci|Kralj, Vladimir]] | [[Kategorija:Ustvarjalci|Kralj, Vladimir]] | ||
<div style="float: right">[[Slika:Vladimir_Kralj.jpg| | <div style="float: right">[[Slika:Vladimir_Kralj.jpg|Vir: Digitalna knjižnica Slovenije]]</div> | ||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
Vladimir Kralj se je rodil v Celju, 16. avgusta 1901. Po študiju | Vladimir Kralj se je rodil v Celju, 16. avgusta 1901. Po študiju slavistike in germanistike v Ljubljani in na Dunaju je leta 1925 na ljubljanski univerzi doktoriral s tezo ''Simon Jenko: Študija o njegovi pesniški individualnosti''. Med dramaturškim izpopolnjevanjem med leti 1926 in 1927 je v Pragi s Cirilom Debevcem urejal literarno revijo ''Razgled''. Bil je srednješolski profesor v Mariboru in po letu 1945 v Ljubljani. Med vojno je živel v izgnanstvu v Ljubljani, kjer je bil zaradi sodelovanja z OF večkrat zaprt in leta 1944 odpeljan v taborišče v Dachau. | ||
Leta 1950 je postal profesor za teoretično dramaturgijo na [[AGRFT|igralski akademiji]] v Ljubljani in dramaturgijo utemeljil kot posebno disciplino v okviru visokošolskega gledališkega študija. V letih 1950 do 1952 ter 1961 do 1964 je bil rektor na Akademiji. Med leti 1931 in 1932 je v ''Jutru'' objavljal kritike predstav mariborskega gledališča, kot tudi v ''Slovencu'' od leta 1935 do 1939. Gledališke in literarne kritike je objavljal tudi v ''Piramidi'' (1936) in v ''Obzorjih'', ki jih je obenem od leta 1938 in do vojne tudi urejal. Po vojni je sodeloval še z ''Novim svetom, Našo sodobnostjo, Sodobnostjo, Novimi obzorji, Našimi razgledi.'' | |||
Njegove gledališke ocene so se oblikovale v prave dramaturške študije. Osredotočal se je predvsem na formalno-estetska vprašanja, idejno analizo in deskripcijo dramaturške problematike. Dovzeten je bil tudi za analizo dramaturških novosti. Analiziral je moderne in avantgardne pojave v sodobni evropski in ameriški dramatiki. Večina kritičnih člankov in študij o nekaterih pomembnih dramah, od antične tragedije do evropske avantgarde ter o slovenski dramatiki, je zbrana v knjigi ''Pogledi na dramo'', kjer se je deloma oprl na Heglovo estetiko. Njegova predavanja in rezultati teoretskih raziskovanj na Akademiji so strnjeni v delo ''Dramaturški vademekum'', ki je prva sistematizirana dramska teorija na Slovenskem. | |||
Kralj je tudi prevajal, in sicer več pripovednih knjig iz nemškega, srbskega in hrvaškega jezika. Večkrat pa je izšel njegov prevod izbora pravljic ''Tisoč in ena noč.'' | |||
Umrl je 29. marca 1969 v Ljubljani. Je oče [[Lado Kralj|Lada Kralja]]. | |||
==Prevodi== | ==Prevodi== | ||
{{#dynamic_content:rep | person | 6889 | translations}} | {{#dynamic_content:rep | person | 6889 | translations}} | ||
==Bibliografija== | ==Bibliografija== | ||
*1961 ''Mož, ki je strigel z ušesi'' | |||
*1963 ''Pogledi na dramo'' | |||
*1984 ''Dramaturški vademekum'' | |||
*1961 ''Razmišljanja o sodobni ameriški dramatiki'' | |||
*1962 ''Estetski pogovori s samim seboj'' | |||
*1953 ''Dominik Smole, Antigona'' | |||
*1965 ''Pohujšanje v dolini šentflorjanski : mnenja o najnovejši uprizoritvi Cankarjeve farse v ljubljanski Drami. Večna sedanjost "Pohujšanja"'' | |||
==Viri in literatura== | ==Viri in literatura== | ||
Vrstica 14: | Vrstica 33: | ||
==Zunanje povezave== | ==Zunanje povezave== | ||
*[http://www.dlib.si/results/?query=%27contributor=Vladimir+Kralj%27&pageSize=25 Prispevki avtorja v Digitalni knjižnici Slovenije - www.dlib.si] |
Trenutna redakcija s časom 11:27, 10. avgust 2015
Življenjepis
Vladimir Kralj se je rodil v Celju, 16. avgusta 1901. Po študiju slavistike in germanistike v Ljubljani in na Dunaju je leta 1925 na ljubljanski univerzi doktoriral s tezo Simon Jenko: Študija o njegovi pesniški individualnosti. Med dramaturškim izpopolnjevanjem med leti 1926 in 1927 je v Pragi s Cirilom Debevcem urejal literarno revijo Razgled. Bil je srednješolski profesor v Mariboru in po letu 1945 v Ljubljani. Med vojno je živel v izgnanstvu v Ljubljani, kjer je bil zaradi sodelovanja z OF večkrat zaprt in leta 1944 odpeljan v taborišče v Dachau.
Leta 1950 je postal profesor za teoretično dramaturgijo na igralski akademiji v Ljubljani in dramaturgijo utemeljil kot posebno disciplino v okviru visokošolskega gledališkega študija. V letih 1950 do 1952 ter 1961 do 1964 je bil rektor na Akademiji. Med leti 1931 in 1932 je v Jutru objavljal kritike predstav mariborskega gledališča, kot tudi v Slovencu od leta 1935 do 1939. Gledališke in literarne kritike je objavljal tudi v Piramidi (1936) in v Obzorjih, ki jih je obenem od leta 1938 in do vojne tudi urejal. Po vojni je sodeloval še z Novim svetom, Našo sodobnostjo, Sodobnostjo, Novimi obzorji, Našimi razgledi.
Njegove gledališke ocene so se oblikovale v prave dramaturške študije. Osredotočal se je predvsem na formalno-estetska vprašanja, idejno analizo in deskripcijo dramaturške problematike. Dovzeten je bil tudi za analizo dramaturških novosti. Analiziral je moderne in avantgardne pojave v sodobni evropski in ameriški dramatiki. Večina kritičnih člankov in študij o nekaterih pomembnih dramah, od antične tragedije do evropske avantgarde ter o slovenski dramatiki, je zbrana v knjigi Pogledi na dramo, kjer se je deloma oprl na Heglovo estetiko. Njegova predavanja in rezultati teoretskih raziskovanj na Akademiji so strnjeni v delo Dramaturški vademekum, ki je prva sistematizirana dramska teorija na Slovenskem.
Kralj je tudi prevajal, in sicer več pripovednih knjig iz nemškega, srbskega in hrvaškega jezika. Večkrat pa je izšel njegov prevod izbora pravljic Tisoč in ena noč.
Umrl je 29. marca 1969 v Ljubljani. Je oče Lada Kralja.
Prevodi
Bibliografija
- 1961 Mož, ki je strigel z ušesi
- 1963 Pogledi na dramo
- 1984 Dramaturški vademekum
- 1961 Razmišljanja o sodobni ameriški dramatiki
- 1962 Estetski pogovori s samim seboj
- 1953 Dominik Smole, Antigona
- 1965 Pohujšanje v dolini šentflorjanski : mnenja o najnovejši uprizoritvi Cankarjeve farse v ljubljanski Drami. Večna sedanjost "Pohujšanja"
Viri in literatura
- Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.