Metka Bučar: Razlika med redakcijama
| Vrstica 4: | Vrstica 4: | ||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
Igralka Metka Bučar se je rodila 24. avgusta 1903 v Divači kot Margaritha Maria Victoria Hahm. Svojo igralsko pot je začela v [[Šentjakobsko gledališče|Šentjakobskem gledališču]] v Ljubljani, katerega članica je bila dve desetletji. Med leti 1947 in 1949 je bila članica igralskega ansambla v [[Drama SNG Maribor|mariborski Drami]], nakar je odšla v [[MGL]] in do leta 1958 ustvarjala v tem gledališču. | Igralka Metka Bučar se je rodila 24. avgusta 1903 v Divači kot Margaritha Maria Victoria Hahm. Svojo igralsko pot je začela v [[Šentjakobsko gledališče|Šentjakobskem gledališču]] v Ljubljani, katerega članica je bila dve desetletji. Med leti 1947 in 1949 je bila članica igralskega ansambla v [[Drama SNG Maribor|mariborski Drami]], nakar je odšla v [[MGL]] in do leta 1958 ustvarjala v tem gledališču. | ||
Leta 1940 je pri Šentjakobskem gledališču slavila svoj 100. nastop. Zlasti živi in močni so bili njeni liki iz kmečkega in malomeščanskega življenja. Igrala je med drugim vdovo Rošlinko (''Vdova Rošlinka''), gospo Lazičevo (Nušič, Ujež), gospo Dulsko (Zapolska, ''Morala gospe Dulske''), Katro v spevoigri Na Trški gori, gospo Živko (Ministrica), Vrzo (Jurčič-Levstikov Tugomer), Jirgovo ženo (Lobnikova, Tri dni direktor), Kalandrovko (Hlapci), Mathilde (Salacrou, Življenje ni resno), Kabanovo (Ostrovski, Nevihta). Na šentjakobskem odru se je uveljavila tudi kot režiserka. Za svojega moža, igralca, skladatelja in gledališkega organizatorja Danila Bučarja, je napisala dva libreta: ''Študentje smo'' in ''Na Trški gori''. Na radiu igrala Presečnico (''Cvetje v jeseni''). | |||
Redakcija: 11:47, 10. avgust 2015
Življenjepis
Igralka Metka Bučar se je rodila 24. avgusta 1903 v Divači kot Margaritha Maria Victoria Hahm. Svojo igralsko pot je začela v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani, katerega članica je bila dve desetletji. Med leti 1947 in 1949 je bila članica igralskega ansambla v mariborski Drami, nakar je odšla v MGL in do leta 1958 ustvarjala v tem gledališču.
Leta 1940 je pri Šentjakobskem gledališču slavila svoj 100. nastop. Zlasti živi in močni so bili njeni liki iz kmečkega in malomeščanskega življenja. Igrala je med drugim vdovo Rošlinko (Vdova Rošlinka), gospo Lazičevo (Nušič, Ujež), gospo Dulsko (Zapolska, Morala gospe Dulske), Katro v spevoigri Na Trški gori, gospo Živko (Ministrica), Vrzo (Jurčič-Levstikov Tugomer), Jirgovo ženo (Lobnikova, Tri dni direktor), Kalandrovko (Hlapci), Mathilde (Salacrou, Življenje ni resno), Kabanovo (Ostrovski, Nevihta). Na šentjakobskem odru se je uveljavila tudi kot režiserka. Za svojega moža, igralca, skladatelja in gledališkega organizatorja Danila Bučarja, je napisala dva libreta: Študentje smo in Na Trški gori. Na radiu igrala Presečnico (Cvetje v jeseni).
Ustvarila je veliko, zlasti komedijskih vlog, ki so bile zelo popularne. Nastopila je tudi v prvih slovenskih filmih Na svoji zemlji in Vesna.
Umrla je 13 julija 1988 v Ljubljani.
Vloge v gledališču
Vloge na filmu in televiziji
- 1973 Begunec, celovečerni igrani film
- 1973 Let mrtve ptice, celovečerni igrani film
- 1967 Nevidni bataljon, celovečerni igrani film
- 1965 Lucija, celovečerni igrani film
- 1964 Ne joči, Peter, celovečerni igrani film
- 1963 Samorastniki, celovečerni igrani film
- 1962 Tistega lepega dne, celovečerni igrani film
- 1962 Naš avto, celovečerni igrani film
- 1961 Legge di guerra, celovečerni igrani film
- 1961 Družinski dnevnik, celovečerni igrani film
- 1959 Dobri stari pianino, celovečerni igrani film
- 1959 Tri četrtine sonca, celovečerni igrani film
- 1957 Ne čakaj na maj, celovečerni igrani film
- 1955 Trenutki odločitve, celovečerni igrani film
- 1953 Jara gospoda, celovečerni igrani film
- 1953 Vesna, celovečerni igrani film
- 1952 Svet na Kajžarju, celovečerni igrani film
- 1948 Na svoji zemlji, celovečerni igrani film
Nagrade
Viri in literatura
- Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.