Geslo:Na današnji dan/1942: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Kategorija:Na današnji dan]] | [[Kategorija:Na današnji dan]] | ||
[[Kategorija:Leta]] | [[Kategorija:Leta]] | ||
*'''[[Geslo:Na današnji dan/1. januar|1. JANUAR]]'''<br> | *'''[[Geslo:Na današnji dan/1. januar|1. JANUAR]]'''<br> | ||
V Krškem se rodi [[Mirko Bogataj]]. Igralec, ki je velik del svojega življenja posvetil tudi novinarstvu na Radiu Slovenija. | V Krškem se rodi [[Mirko Bogataj]]. Igralec, ki je velik del svojega življenja posvetil tudi novinarstvu na Radiu Slovenija. | ||
<div class="spacer"></div> | <div class="spacer"></div> | ||
*'''[[Geslo:Na današnji dan/22. januar|22. JANUAR]]'''<br> | |||
V Ljubljani se je rodila [[Meta Hočevar]]. Najprej arhitektka, potem scenografka, režiserka, tudi kostumografka in dramatičarka, pa publicistka in pedagoginja na [[AGRFT]], je bila večkratna [[Borštnikovo nagrado|Borštnikova nagrajenka]]. Predvsem je bila utemeljiteljica sodobne slovenske scenografije in kakor v knjigi ''Sto slovenskih dramskih umetnikov'' povzamejo: »V scenografiji Mete Hočevar je enakovredno zasežena tudi režija in, vice verisa, v režiji scenografija. Zaradi take nerazvezljive prepletenosti »oblike in vsebine« je Metino scenografijo takoj treba preimenovati in tudi (re)definirati kot – dramaturgijo prostora.« | |||
Redakcija: 11:51, 25. september 2015
V Krškem se rodi Mirko Bogataj. Igralec, ki je velik del svojega življenja posvetil tudi novinarstvu na Radiu Slovenija.
V Ljubljani se je rodila Meta Hočevar. Najprej arhitektka, potem scenografka, režiserka, tudi kostumografka in dramatičarka, pa publicistka in pedagoginja na AGRFT, je bila večkratna Borštnikova nagrajenka. Predvsem je bila utemeljiteljica sodobne slovenske scenografije in kakor v knjigi Sto slovenskih dramskih umetnikov povzamejo: »V scenografiji Mete Hočevar je enakovredno zasežena tudi režija in, vice verisa, v režiji scenografija. Zaradi take nerazvezljive prepletenosti »oblike in vsebine« je Metino scenografijo takoj treba preimenovati in tudi (re)definirati kot – dramaturgijo prostora.«