Geslo:Na današnji dan/20. januar: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
| (Dve vmesni redakciji 2 uporabnikov nista prikazani) | |||
| Vrstica 4: | Vrstica 4: | ||
<br /> | <br /> | ||
'''[[Geslo:Na današnji dan/1924|1924]]''' <br> | '''[[Geslo:Na današnji dan/1924|1924]]''' <br> | ||
V Rosalnicah pri Metliki se je rodil [[Drago Makuc]]. Igralec, ki je leta 1958 prvi odigral Profesorja v Ionescovi (anti)drami ''Učna ura'' (v režiji [[Žarko Petan|Žarka Petana]], z [[Duša Počkaj|Dušo Počkaj]] kot Učenko in [[Mila Kačič|Milo Kačič]] kot Služabnico). »Zaradi prepada med iskreno človečnostjo igralca in absurdnostjo vloge, ki je Makuca silila, da je igral 'proti sebi', je njegova igra postala nekam brechtovsko potujena. Vendar je to počel naravno, niti najmanj vsiljivo. S 'potujitvenim' načinom je dosegel veliko večjo grozljivost Profesorja, kot bi jo igralec, ki nosi absurd v sebi. Makuc je s človeško čistostjo razčlenil absurd in ga razkril v vsej srhljivi pošastnosti,« je njegovo vlogo jasno opisal [[Polde Bibič]] v delu Soigralci, za razliko od kritikov, ki niso prav dobro vedeli, kaj naj z absurdnim Ionescom počnejo. | V Rosalnicah pri Metliki se je rodil [[Drago Makuc]]. Igralec, ki je leta 1958 prvi odigral Profesorja v Ionescovi (anti)drami ''[http://www.repertoar.sigledal.org/predstava/2642 Učna ura]'' (v režiji [[Žarko Petan|Žarka Petana]], z [[Duša Počkaj|Dušo Počkaj]] kot Učenko in [[Mila Kačič|Milo Kačič]] kot Služabnico). »Zaradi prepada med iskreno človečnostjo igralca in absurdnostjo vloge, ki je Makuca silila, da je igral 'proti sebi', je njegova igra postala nekam brechtovsko potujena. Vendar je to počel naravno, niti najmanj vsiljivo. S 'potujitvenim' načinom je dosegel veliko večjo grozljivost Profesorja, kot bi jo igralec, ki nosi absurd v sebi. Makuc je s človeško čistostjo razčlenil absurd in ga razkril v vsej srhljivi pošastnosti,« je njegovo vlogo jasno opisal [[Polde Bibič]] v delu ''Soigralci'', za razliko od kritikov, ki niso prav dobro vedeli, kaj naj z absurdnim Ionescom počnejo. | ||
<div class="spacer"></div> | <div class="spacer"></div> | ||
<br /> | <br /> | ||
'''[[Geslo:Na današnji dan/1936|1936]]''' <br> | '''[[Geslo:Na današnji dan/1936|1936]]''' <br> | ||
V Ljubljani se je rodil gledališki in filmski režiser [[Franci Križaj]]. Soustanovitelj Odra 57, za katerega je postavil krstne in za slovensko gledališko zgodovino prelomne uprizoritve Smoletove ''Antigone'' ter Kozakove ''Afere in Dialogov''. Na njegov 44. rojstni dan leta 1980 pa se s prvo slovensko zmago v alpskem smučanju - z zmago na slalomu v Wengnu, v zgodovino vpiše še en Križaj, Bojan Križaj. | V Ljubljani se je rodil gledališki in filmski režiser [[Franci Križaj]]. Soustanovitelj [[Oder 57|Odra 57]], za katerega je postavil krstne in za slovensko gledališko zgodovino prelomne uprizoritve [[Dominik Smole|Smoletove]] ''[http://www.repertoar.sigledal.org/predstava/2648 Antigone]'' ter [[Ferdo Kozak|Kozakove]] ''[http://www.repertoar.sigledal.org/predstava/2650 Afere]'' in ''[http://www.repertoar.sigledal.org/predstava/2657 Dialogov]''. Na njegov 44. rojstni dan leta 1980 pa se s prvo slovensko zmago v alpskem smučanju - z zmago na slalomu v Wengnu, v zgodovino vpiše še en Križaj, Bojan Križaj. | ||
<div class="spacer"></div> | <div class="spacer"></div> | ||
Trenutna redakcija s časom 10:49, 12. oktober 2015
1924
V Rosalnicah pri Metliki se je rodil Drago Makuc. Igralec, ki je leta 1958 prvi odigral Profesorja v Ionescovi (anti)drami Učna ura (v režiji Žarka Petana, z Dušo Počkaj kot Učenko in Milo Kačič kot Služabnico). »Zaradi prepada med iskreno človečnostjo igralca in absurdnostjo vloge, ki je Makuca silila, da je igral 'proti sebi', je njegova igra postala nekam brechtovsko potujena. Vendar je to počel naravno, niti najmanj vsiljivo. S 'potujitvenim' načinom je dosegel veliko večjo grozljivost Profesorja, kot bi jo igralec, ki nosi absurd v sebi. Makuc je s človeško čistostjo razčlenil absurd in ga razkril v vsej srhljivi pošastnosti,« je njegovo vlogo jasno opisal Polde Bibič v delu Soigralci, za razliko od kritikov, ki niso prav dobro vedeli, kaj naj z absurdnim Ionescom počnejo.
1936
V Ljubljani se je rodil gledališki in filmski režiser Franci Križaj. Soustanovitelj Odra 57, za katerega je postavil krstne in za slovensko gledališko zgodovino prelomne uprizoritve Smoletove Antigone ter Kozakove Afere in Dialogov. Na njegov 44. rojstni dan leta 1980 pa se s prvo slovensko zmago v alpskem smučanju - z zmago na slalomu v Wengnu, v zgodovino vpiše še en Križaj, Bojan Križaj.
1949
V Viñi del Mar v Čilu je umrla igralka Nora Gregor.
1960
V Ljubljani se je rodil producent, igralec in direktor Ane Desetnice Gorazd Osojnik - Goro.