Geslo:Na današnji dan/20. avgust: Razlika med redakcijama
(Nova stran z vsebino: 113 Kategorija:Na današnji dan) |
Brez povzetka urejanja |
||
(Ena vmesna redakcija drugega uporabnika ni prikazana) | |||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Kategorija:Dnevi| | [[Kategorija:Dnevi|0820]] | ||
[[Kategorija:Na današnji dan]] | [[Kategorija:Na današnji dan]] | ||
<br /> | |||
'''[[Geslo:Na današnji dan/1972|1972]]''' <br> | |||
V Šempetru pri Novi Gorici se je rodil režiser in raziskovalec igre [[Tomi Janežič]]. Eden najbolj dejavnih gledaliških ustvarjalcev, ki svoje režijske horizonte kontinuirano širi in preizkuša tudi v tujini in ki je ob neki priliki o izkušnjah gledališkega ustvarjanja v tujini za SiGledal povedal: „Spreminjanje perspektiv je zdravo. Za Slovence bi bilo posebej nujno potovati in si ogledati/doživeti sebe, lastno življenje, lastno državo, vse, kar smo in kar imamo v osebnem in kolektivnem smislu, z zelo različnih zornih kotov. Sicer se človek namreč zlahka potuhne v lažnem samozadovoljstvu in spregleda specifično mešanico inferiornega in superiornega kompleksa, ki je doma pod slovensko pokrovko ter se z njo nima priložnosti pa tudi ne potrebe zares soočiti. /.../ Širina duha je povezana z volumnom psihološkega prostora, perspektivami in predvsem z gibkostjo lastne sposobnosti, da na reči, ljudi, nase pogledaš skozi oči in svetove drugega.“ |
Trenutna redakcija s časom 07:38, 11. november 2015
1972
V Šempetru pri Novi Gorici se je rodil režiser in raziskovalec igre Tomi Janežič. Eden najbolj dejavnih gledaliških ustvarjalcev, ki svoje režijske horizonte kontinuirano širi in preizkuša tudi v tujini in ki je ob neki priliki o izkušnjah gledališkega ustvarjanja v tujini za SiGledal povedal: „Spreminjanje perspektiv je zdravo. Za Slovence bi bilo posebej nujno potovati in si ogledati/doživeti sebe, lastno življenje, lastno državo, vse, kar smo in kar imamo v osebnem in kolektivnem smislu, z zelo različnih zornih kotov. Sicer se človek namreč zlahka potuhne v lažnem samozadovoljstvu in spregleda specifično mešanico inferiornega in superiornega kompleksa, ki je doma pod slovensko pokrovko ter se z njo nima priložnosti pa tudi ne potrebe zares soočiti. /.../ Širina duha je povezana z volumnom psihološkega prostora, perspektivami in predvsem z gibkostjo lastne sposobnosti, da na reči, ljudi, nase pogledaš skozi oči in svetove drugega.“