Elvira Kralj: Razlika med redakcijama
| (Ena vmesna redakcija drugega uporabnika ni prikazana) | |||
| Vrstica 2: | Vrstica 2: | ||
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Kralj, Elvira]] | [[Kategorija:Igralci in animatorji|Kralj, Elvira]] | ||
<div style="float: right">[[Slika:Elvira_Kralj.jpg|300px|Foto: Wikipedija]]</div> | <div style="float: right">[[Slika:Elvira_Kralj.jpg|300px|Foto: Wikipedija]]</div> | ||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
Dramska igralka in nosilka Borštnikovega prstana Elvira Kraljeva se je rodila 16. avgusta 1900 v Trstu. Igralsko znanje je pridobila v tedaj dveh pomembnih dramskih šolah, v Trstu pri [[Milan Skrbinšek|Milanu Skrbinšku]] in v Mariboru pri [[Hinko Nučič|Hinku Nučiču]]. Od leta 1919 je bila članica [[SNG Maribor|Narodnega gledališča v Mariboru]], ob začetku druge svetovne vojne leta 1942 pa je odšla v Ljubljano in se pridružila ansamblu [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanske Drame]], kjer je ostala do leta 1952. Svoj umetniško ustvarjalni vrh je dosegla v tridesetih letih v Mariboru, kjer je bila prva in pri občinstvu izjemno priljubljena igralka. Nastopala je celo v operetah. Nekaj opaznih likov je izdelala tudi v slovenskih filmih in na televiziji ter radiu. Leta 1969 je bila nagrajena s [[Prešernovo nagrado]], za življenjsko delo pa je prejela [[Borštnikov prstan]] leta 1970. Umrla je 6. septembra 1978 v Ljubljani. | Dramska igralka in nosilka Borštnikovega prstana Elvira Kraljeva se je rodila 16. avgusta 1900 v Trstu. Igralsko znanje je pridobila v tedaj dveh pomembnih dramskih šolah, v Trstu pri [[Milan Skrbinšek|Milanu Skrbinšku]] in v Mariboru pri [[Hinko Nučič|Hinku Nučiču]]. Od leta 1919 je bila članica [[SNG Maribor|Narodnega gledališča v Mariboru]], ob začetku druge svetovne vojne leta 1942 pa je odšla v Ljubljano in se pridružila ansamblu [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanske Drame]], kjer je ostala do leta 1952. Svoj umetniško ustvarjalni vrh je dosegla v tridesetih letih v Mariboru, kjer je bila prva in pri občinstvu izjemno priljubljena igralka. Nastopala je celo v operetah. Nekaj opaznih likov je izdelala tudi v slovenskih filmih in na televiziji ter radiu. Leta 1969 je bila nagrajena s [[Prešernovo nagrado]], za življenjsko delo pa je prejela [[Borštnikov prstan]] leta 1970. Umrla je 6. septembra 1978 v Ljubljani. | ||
| Vrstica 41: | Vrstica 29: | ||
*Wikipedija | *Wikipedija | ||
==Zunanje povezave== | ==Zunanje povezave== | ||
*[http:// | *[http://repertoar.sigledal.org/razstava/prejemnice-in-prejemniki-borstnikovega-prstana E-Razstava Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana (1970–2014) - www.sigledal.org] | ||
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/razgledi-in-razmisleki/174365149 Prva dobitnika Borštnikovega prstana - Elvira Kralj in Vladimir Skrbinšek, oddaja Razgledi in razmisleki, 15.10.2015] | *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/razgledi-in-razmisleki/174365149 Prva dobitnika Borštnikovega prstana - Elvira Kralj in Vladimir Skrbinšek, oddaja Razgledi in razmisleki - www.rtvslo.si, 15.10.2015] | ||
Trenutna redakcija s časom 09:13, 6. december 2016
Življenjepis
Dramska igralka in nosilka Borštnikovega prstana Elvira Kraljeva se je rodila 16. avgusta 1900 v Trstu. Igralsko znanje je pridobila v tedaj dveh pomembnih dramskih šolah, v Trstu pri Milanu Skrbinšku in v Mariboru pri Hinku Nučiču. Od leta 1919 je bila članica Narodnega gledališča v Mariboru, ob začetku druge svetovne vojne leta 1942 pa je odšla v Ljubljano in se pridružila ansamblu ljubljanske Drame, kjer je ostala do leta 1952. Svoj umetniško ustvarjalni vrh je dosegla v tridesetih letih v Mariboru, kjer je bila prva in pri občinstvu izjemno priljubljena igralka. Nastopala je celo v operetah. Nekaj opaznih likov je izdelala tudi v slovenskih filmih in na televiziji ter radiu. Leta 1969 je bila nagrajena s Prešernovo nagrado, za življenjsko delo pa je prejela Borštnikov prstan leta 1970. Umrla je 6. septembra 1978 v Ljubljani.
Vloge v gledališču
Vloge na filmu in televiziji
- 1975 Ana; Povest o dobrih ljudeh, r. France Štiglic, Viba film Ljubljana
- 1971 Gospodinja; Na klancu, r. Vojko Duletić, Vesna film Ljubljana
- 1967 Grajski biki, r. Jože Pogačnik, Viba film Ljubljana
- 1967 Zgodba, ki je ni, r. Matjaž Klopčič, Viba film LJubljana
- 1963 Samorastniki, r. Igor Pretnar, Triglav film Ljubljana
- 1962 Učiteljica; Naš avto, r.František Čap, Triglav film Ljubljana
- 1959 Hellerjeva; Tri četrtine sonca, r. Jože Babič, Triglav film Ljubljana
- 1957 Teta Ana; Ne čakaj na maj, r. František Čap, Triglav film Ljubljana
- 1953 Teta Ana; Vesna, r. František Čap, Triglav film Ljubljana
- 1953 Tercijalka; Jara gospoda, r. Bojan Stupica, Triglav film Ljubljana
- 1952 Tičkovca; Svet na Kajžarju, r. France Štiglic, Triglav film, Ljubljana
Nagrade
- 1970 Borštnikov prstan,
Obrazložitev 
- 1969 Prešernova nagrada za življenjsko delo v gledališki umetnosti
Viri in literatura
- Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
- Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931-1993, Izdajatelj: Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, urednica Silva Furlan; Ljubljana 1994
- Wikipedija