Milan Skrbinšek
Življenjepis
Vsestranski gledališki ustvarjalec Milan Skrbinšek se je rodil v Mariboru, 19. februarja 1886. Na Dunaju je študiral romanistiko in leta 1908/09 obiskoval Ottovo dramsko šolo. V Ljubljani je debitiral kot Martinek Spak v Desetem bratu ter postal član Deželnega gledališča. Po sezoni 1913/1914, tik pred vojno, je vodil gostovanje ljubljanske drame po vseh slovenskih pokrajinah. Kot igralec in režiser je ostal v Ljubljani do vojne 1914. Po vojni je v sezoni 1918/19 je vodil Slovensko gledališče v Trstu in tedaj uprizoril večino Cankarjevih dram. Poleti 1919 je na povabilo režiserja E. Nadvornika sodeloval z Marijo Vero pri komornih igrah v Sarajevu.
Bil je tudi vodja celjskega gledališča (1919/1920) in dramaturg ter vodja dramske šole v Narodnem gledališču v Mariboru (1920/1921), 1921/1922 ravnatelj drame. V sezoni 1922/23 je v Šentjakobskem gledališču prevzel mesto režiserja, hkrati pa je vodil privatni dramski tečaj. Še danes velja, da je bil eden najpomembnejših učiteljev in umetniških mentorjev v zgodovini Šentjakobskega gledališča. V letih 1922 in 1951 je igral in režiral v ljubljanski Drami in vmes krajši čas glavni režiser mariborske Drame (1945-1948).
Nastopil je v okoli 600 vlogah in kot igralec ter režiser težil k ekspresivni realistični igri, pri kateri je močne in strastne, notranje razrvane osebnosti psihološko natančno izražal tudi z gibom in besedo. Od zunanje poudarjenega in ekspresivnega realizma je nato prešel v močno, celo pretirano psihologiziranje in nazadnje do bolj zadržane in razumsko zasnovane psihološke karakterizacije.
Režiral je okoli 200 uprizoritev, pogosto dela slovenskih dramatikov, najpogosteje Cankarjeve drame, ter nekaterih skandinavskih dramatikov, pa tudi komedije. Prizadeval si je za večjo umetniško raven gledaliških predstav in umetniški razvoj ustvarjalcev, pri čemer je v slovensko gledališče uvajal nove evropske umetniške tokove. V svoji, Skrbinškovi gledališki šoli je obetavne diletante vzgajal v poklicne igralce, poklicne igralce pa razvijal v vrhunske profesionalce. Zelo dejaven je bil tudi kot gledališki publicist, saj je dramska besedila je prevajal, jih prirejal, dramatiziral, napisal tudi dramo iz igralskega življenja z naslovom Labirint in izdal spomine z naslovom Gledališki mozaik I–II.
Umrl je 25. julija 1963 v Ljubljani.
Vloge v gledališču
Režije
Dramska besedila
- Labirint
- Zmaga luči
- Pod božičnim drevesom
- Siroti Zorica in Marko
- Božji volek in drugi
- Spletkar Niko
- Krinke
- Vstajenje
Dramatizacije
Prevodi
Nagrade
- 1949 Prešernova nagrada za vlogo Župnika (Ivan Cankar Hlapci)
Viri in literatura
- Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.