Štefka Drolc: Razlika med redakcijama

Trenutna redakcija s časom 10:30, 2. julij 2018

Življenjepis

Štefka Drolc (*22. december 1923, Ponikva pri Grobelnem, †25. junij 2018, Ljubljana) je slovenska gledališka in filmska igralka ter pedagoginja. Družina se je še v času njenega otroštva preselila v Šentjur pri Poljčanah. Pred 2. svetovno vojno je sodelovala v mariborski gledališki skupini, ki jo je vodil Fran Žižek, med vojno, ko je bilo mariborsko gledališče nemško, so slovenski igralci ostajali zunaj hiše. Od leta 1945 do 1947 je bila angažirana v SNG Maribor, kjer so jo opazili ustvarjalci Triglav filma in jo povabili na snemanje prvega slovenskega filma Na svoji zemlji, v katerem je odigrala vlogo Tildice.

Zapustila je Maribor in za leto dni sprejela angažma pri Triglav filmu, vendar jo je pot že leta 1948 vrnila na odrske deske. Za deset let je odšla v Slovensko stalno gledališče v Trst. Delo v tržaškem gledališču pa ni bilo povezano zgolj z umetniškim ustvarjanjem, ampak tudi s posredovanjem slovenske besede ljudem, ki jim je bila materin jezik, a kljub temu v okolju nezaželena; delo je potekalo v politično in materialno nemogočih pogojih, tako kot vedno znova je že takrat potekala bitka za preživetje slovenskega gledališča v Trstu. Seveda pa je vse to bil zgolj dodatek, ki je osmišljal igralkino delo, pri čemer ni trpela njena igralska ustvarjalnost.

Njene mladenke, radožive, vedre in pozitivne kot so bile Julija v Shakespearovi tragediji Romeo in Julija ali Chaterine Sloper v Dedinji ali Jacinta v Cankarjevem Pohujšanju so že nakazovale poetičnost in krhkost, ki je za igralko značilna še danes, obenem pa je že oblikovala tudi tišino in krik, razum in emocijo, vedrino in trpkost do te mere, da je izvrstno oblikovala prve karakterne vloge. V tem obdobju je prejela svojo prvo nagrado na gledališkem področju. Podelilo ji jo je Združenje dramskih umetnikov Slovenije za vlogo Katerine Ivanovne v Zločinu in kazni F. M. Dostojevskega.

Leta 1959 je odšla v Ljubljano in bila od 1960 do 1990 redna članica ljubljanske Drame. Ko pričenjamo govoriti o njenem ljubljanskem obdobju, se kar naenkrat vpletajo v besedišče presežniki, saj se je v tem obdobju Štefka Drolc izkristalizirala kot igralka usodnih ženskih likov, ki rušijo in gradijo, vplivajo nase in na okolje in dogodke, dozorevajo in umirajo v sebi in katarzično, uničujoče ali groteskno humorno vplivajo na potek dogodkov na odru in prenašajo isto emocijo tudi na gledalca.

Postala je mojstrica karakternih vlog svetovne in slovenske klasike in sodobnih tekstov. Njena doslednost, sposobnost ponotranjenosti povezane s smislom za detajl ter s tem povezana jasnost so rodile neštevilne vloge v vseh mogočih dramski žanrih in gledaliških poetikah. Od 1987 do 1997 je bila stalna sodelavka v uprizoritvah Koreodrame, v režijah in koreografijah Damirja Zlatarja Freya. In čeprav kaže vedno znova poudariti izjemno igralkino sposobnost jasnega, logičnega, prefinjenega podajanja dramskega teksta, se je v teh uprizoritvah predstavila kot demonska ženska, ki ne potrebuje besed, ker premore dovolj drugih igralskih izraznih sredstev, da do popolnosti razdela in sestavi določen igralski lik.

Od 1982 je poučevala na AGRFT v Ljubljani, 1984 je postala redna profesorica. Kot izvrstna pedagoginja za umetniško besedo je pomagala nekaj generacijam mlajših slovenskih igralcev.

Začetek slovenskega filma in Štefka Drolc sta tesno povezana. Na svoji zemlji. Njena prepričljivost, drobna kretnja, pogled, so detajli, ki so tako izraziti, da nam bo večno zapisana v spominu in na filmskem platnu Francka iz filma Na Klancu, Barbara iz Cvetja v jeseni ali Marija Novak iz filma Draga moja Izza. Televizijskim gledalcem pa se je priljubila kot duhovita in sočutna čistilka Rozi v nadaljevanki Pod eno streho.

Štefka Drolc je za svoje ustvarjanje prejela številne nagrade: Prešernovo (1964), Severjevo (1977), tri Borštnikove (1980, 1982, 1997), Borštnikov prstan (1983), srebrni častni znak svobode Republike Slovenije (1996) in Prešernovo nagrado (2009). Igralka je torej prejela Borštnikov prstan in Prešernovo nagrado – dve največji priznanji, ki ju lahko prejme slovenski igralec, kar je pri tako obširnem opusu, pri tako bogatem odrskem življenju, le skromno priznanje za vse, kar je Štefka Drolčeva dala slovenskemu občinstvu, gledališču, filmu in mladim igralskim generacijam.

Kljub visoki starosti pa dama slovenskega gledališča ne miruje. Ne le, da jo je mogoče videti še v kakšni gledališki predstavi, še vedno se vrača tja, kjer je začela. Na pogovore v ljubiteljske gledališke skupine, sodeluje na literarnih večerih, večerih poezije, pogovorih … v vseh krajih Slovenije, kjer jo potrebujejo, želijo ali vabijo.

Vloge v gledališču

2001-

1991-2000

1981-1990

1971-1980

1961-1970

1963 Plesalka; Peter Božič Kaznjenci, r. Tone Slodnjak, Oder 57
1963 Kesonija; Albert Camus Kaligula, Oder 57

1951-1960

1960 Ismena; Dominik Smole Antigona, r. Slavko Jan, SNG Drama Ljubljana

1958 Katerina Ivanovna; Dino Dardi Zločin in kazen, r. Jože Babič, SSG Trst

1956 Giga; Milan Begović Brez tretjega, r. Jože Babič, SSG Trst

1953 Jacinta; Ivan Cankar Pohujšanje v dolini šentflorjanski, r. Jože Babič, SSG Trst
1952 Julija; William Shakespeare Romeo in Julija, r. Jože Babič, SSG Trst
1952 Chaterine Sloper; August in Ruth Goetz Dedinja, r. Jože Babič, SSG Trst

1941-1950

1948 Viola; William Shakespeare Kar hočete, r. Milan Košič, SSG Trst

Vloge na filmu in televiziji

2011-

2013 Vztrajanje, r. Miha Knific
2012 Deklica in drevo, r. Vlado Škafar
2012 Hvala za Sunderland, r. Slobodan Maksimović

2001-2010

2008 Vaja zbora, r. Vinko Möderndorfer, RTV Slovenija
2008 Generalova žena; Pokrajina št. 2, r. Vinko Möderndorfer, Forum Ljubljana
2007 AgapE, r. Slobodan Maksimović, UL AGRFT Ljubljana
2006 Gospa; En dan resnice, r. Vinko Möderndorfer, TV Slovenija
2005 Nona; Ljubljana je ljubljena, r. Matjaž Klopčič, Arsmedia, Ljubljana
2002 Čistilka Rozi; Pod eno streho, r. Izidor Farič, Produkcijska skupina Mangart
2001 Mati; Pavle, r. Marko Naberšnik, UL AGRFT
2001 Dvojne počitnice, r. Tugo Štiglic, TV Slovenija

1991-2000

2000 Soseda; Predor, r. Hanna A. W. Slak, UL AGRFT Ljubljana
1992 Predsednik, r. Anton Tomašič, TV Slovenija

1981-1990

1983 Teta; Trije prispevki k slovenski blaznosti, r. Žare Lužnik, Boris Jurjaševič, Mitja Milavec, Viba film Ljubljana
1982 Gospa Slemeniška; Deseti brat, r. Vojko Duletić, Viba film Ljubljana

1971-1980

1979 Gospodinja; Iskanja, r. Matjaž Klopčič, Viba film Ljubljana in Vesna film Ljubljana
1979 Marija Novak; Draga moja Izza, r. Vojko Duletić, Viba film Ljubljana in Vesna film Ljubljana
1975 Smrekarica; Med strahom in dolžnostjo, r. Vojko Duletič, Viba film Ljubljana, Vesna film Ljubljana
1973 Študent Andrej in soba, r. Franc Uršič, RTV Ljubljana
1973 Barba; Cvetje v jeseni, r. Matjaž Klopčič, Vesna film Ljubljana in RTV Ljubljana
1972 Slike iz života udarnika, r. Bahrudin Čengić, Studio film Sarajevo
1971 Francka; Na klancu, r. Vojko Duletić, Vesna film Ljubljana

1961-1970

1967 Verina mati; Na papirnatih avionih, r. Matjaž Klopčič, Viba film Ljubljana
1964 Anamarija; Zarota, r. Franci Križaj, Viba film Ljubljana
1962 Lučkina mama; Naš avto, r. František Čap, Triglav film Ljubljana
1948 Tildica; Na svoji zemlji, r. France Štiglic, Triglav film Ljubljana

Nagrade

2014 Nagrada Bert Društvo slovenskih režiserjev, Ljubljana: življenjsko delo na področju filmske igre
2013 Častna meščanka Ljubljane Mesto Ljubljana
2009 Prešernova nagrada za življenjsko delo, obrazložitev
1997 Borštnikova nagrada za igro, za vlogo A (Albee Tri visoke ženske, MGL)
1997 Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije, ki ga podeljuje Predsednik Republike Slovenije (M. Kučan)
1983 Borštnikov prstan, obrazložitev
1982 Borštnikova nagrada za igro za vlogo Matere (F. G. Lorca Krvava svatba, SSG Trst)
1982 Borštnikovo odličje – Bronasti kipec Otona Župančiča za najbolj dognan odrski jezik za posameznega igralca, za vlogo Matere (F. G. Lorca Krvava svatba, SSG Trst)
1980 Borštnikova nagrada za igro za vlogo Neže (D. Zajc Voranc SNG Drama Ljubljana)
1980 Župančičeva nagrada za vlogo Neže (D. Zajc Voranc) in Jessice ( E. Bond Morje obe SNG Drama Ljubljana)
1979 Srebrna arena za vlogo Marije Novak v filmu Vojka Duletiča Draga moja Iza, na Festivalu jugoslovanskega igranega filmu v Pulju
1977 Nagrada Sklada Staneta Severja za vlogo Lidije Vasiljevne (N. Abruzov Staromodna komedija, SNG Drama Ljubljana)
1971 Listina niškega festivala za vlogo Francke v filmu Vojka Duletiča Na klancu, na Niških filmskih srečanjih
1964 Nagrada Prešernovega sklada za vloge: Dr. Zahndova (F. Dürrenmatt Fiziki), Plesalka (P. Božič Kaznjenci, obe SNG Drama Ljubljana) in Kesonija (A. Camus Kaligula, Oder 57)
1959 Nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije za vlogo Katerine Ivanovne (M. Dostojevski Zločin in kazen, SSG Trst)

Viri in literatura

Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931-1993, Izdajatelj: Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, urednica Silva Furlan; Ljubljana 1994

Zunanje povezave

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
 [[Kategorija:Ustvarjalci|Drolc, Štefka]]
 [[Kategorija:Igralci in animatorji|Drolc, Štefka]]
+<div style="float: right">[[Slika:Stefka_drolc.jpg|350px|Foto: Peter Uhan, arhiv SNG Drama Ljubljana]]</div>
 ==Življenjepis==
+Štefka Drolc (*22. december 1923, Ponikva pri Grobelnem, †25. junij 2018, Ljubljana) je slovenska gledališka in filmska igralka ter pedagoginja. Družina se je še v času njenega otroštva preselila v Šentjur pri Poljčanah. Pred 2. svetovno vojno je sodelovala v mariborski gledališki skupini, ki jo je vodil [[Fran Žižek]],  med vojno, ko je bilo mariborsko gledališče nemško, so slovenski igralci ostajali zunaj hiše. Od leta 1945 do 1947 je bila angažirana v [[SNG Maribor]], kjer so jo opazili ustvarjalci Triglav filma in jo povabili na snemanje prvega slovenskega filma ''Na svoji zemlji'', v katerem je odigrala vlogo '''Tildice'''.
+Zapustila je Maribor in za leto dni sprejela angažma pri Triglav filmu, vendar jo je pot že leta 1948 vrnila na odrske deske. Za deset let je odšla v [[SSG Trst|Slovensko stalno gledališče]] v Trst. Delo v tržaškem gledališču pa ni bilo povezano zgolj z umetniškim ustvarjanjem, ampak tudi s posredovanjem slovenske besede ljudem, ki jim je bila materin jezik, a kljub temu v okolju nezaželena; delo je potekalo v politično in materialno nemogočih pogojih, tako kot vedno znova je že takrat potekala bitka za preživetje slovenskega gledališča v Trstu.  Seveda pa je vse to bil zgolj dodatek, ki je osmišljal igralkino delo, pri čemer ni trpela njena igralska ustvarjalnost.
+Njene mladenke, radožive, vedre in pozitivne  kot so bile '''Julija''' v Shakespearovi tragediji ''Romeo in Julija'' ali '''Chaterine Sloper''' v ''Dedinji'' ali '''Jacinta''' v [[Ivan Cankar|Cankarjevem]] '' [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski|Pohujšanju]]''  so že nakazovale poetičnost in krhkost, ki je za igralko značilna še danes, obenem pa je že oblikovala tudi tišino in krik, razum in emocijo, vedrino in trpkost do te mere, da je izvrstno oblikovala prve karakterne vloge. V tem obdobju je prejela svojo prvo nagrado na gledališkem področju. Podelilo ji jo je [[Združenje dramskih umetnikov Slovenije]] za vlogo '''Katerine Ivanovne''' v ''Zločinu in kazni'' F. M. Dostojevskega.
+Leta 1959 je odšla v Ljubljano in bila od 1960 do 1990 redna članica [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanske Drame]]. Ko pričenjamo govoriti o njenem ljubljanskem obdobju, se kar naenkrat vpletajo v besedišče presežniki, saj se je v tem obdobju Štefka Drolc izkristalizirala kot igralka usodnih ženskih likov, ki rušijo in gradijo, vplivajo nase in na okolje in dogodke, dozorevajo in umirajo v sebi in katarzično, uničujoče ali groteskno humorno vplivajo na potek dogodkov na odru in prenašajo isto emocijo tudi na gledalca.
+Postala je mojstrica karakternih vlog svetovne in slovenske klasike in sodobnih tekstov. Njena  doslednost, sposobnost ponotranjenosti povezane s smislom za detajl ter s tem povezana jasnost so rodile neštevilne vloge v vseh mogočih dramski žanrih in gledaliških poetikah. Od 1987 do 1997 je bila stalna sodelavka v uprizoritvah [[Koreodrama|Koreodrame]], v režijah in koreografijah [[Damir Zlatar Frey|Damirja Zlatarja Freya]]. In čeprav kaže vedno znova poudariti izjemno igralkino sposobnost jasnega, logičnega, prefinjenega podajanja dramskega teksta, se je v teh uprizoritvah predstavila kot demonska ženska, ki ne potrebuje besed, ker premore dovolj drugih igralskih izraznih sredstev, da do popolnosti razdela in sestavi določen igralski lik.
+Od 1982 je poučevala na [[AGRFT]] v Ljubljani, 1984 je postala redna profesorica. Kot izvrstna pedagoginja za umetniško besedo je pomagala nekaj generacijam mlajših slovenskih igralcev.
+Začetek slovenskega filma in Štefka Drolc sta tesno povezana. ''Na svoji zemlji.'' Njena prepričljivost, drobna kretnja, pogled, so detajli, ki so tako izraziti, da nam bo večno  zapisana v spominu in na filmskem platnu '''Francka''' iz filma ''Na Klancu'', '''Barbara''' iz ''Cvetja v jeseni'' ali '''Marija Novak''' iz filma ''Draga moja Izza''. Televizijskim gledalcem pa se je priljubila kot duhovita in sočutna '''čistilka Rozi''' v nadaljevanki ''Pod eno streho''.
+Štefka Drolc je za svoje ustvarjanje prejela številne nagrade: Prešernovo (1964), Severjevo (1977), tri [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikove]] (1980, 1982, 1997), [[Borštnikov prstan]] (1983), srebrni častni znak svobode Republike Slovenije (1996) in Prešernovo nagrado (2009). Igralka je torej prejela Borštnikov prstan in Prešernovo nagrado – dve največji priznanji, ki ju lahko prejme slovenski igralec, kar je pri tako obširnem opusu, pri tako bogatem odrskem življenju, le skromno priznanje za vse, kar je Štefka Drolčeva dala slovenskemu občinstvu, gledališču, filmu in mladim igralskim generacijam.
+Kljub visoki starosti pa dama slovenskega gledališča ne miruje. Ne le, da jo je mogoče videti še v kakšni gledališki predstavi, še vedno se vrača tja, kjer je začela. Na pogovore v ljubiteljske gledališke skupine, sodeluje na literarnih večerih, večerih poezije, pogovorih … v vseh krajih Slovenije, kjer jo potrebujejo, želijo ali vabijo.
 ==Vloge v gledališču==
 ===2001-===
-*2008 Herbert Achterbusch ''Ella'', r. [[Primož Ekart]], [[Imaginarni]], Cankarjev dom
+{{#dynamic_content:rep | person | 80 | roles | 2001-2030}}
-*2007 Babica; Sergej Prokofijev ''Peter in volk'', r. [[Nana Milčinski]] in [[Matjaž Berger]], [[Anton Podbevšek Teater]]
-*2006 Roland Schimmelpfennig ''PREDTEM/POTEM'', r. [[Sebastijan Horvat]], E.P.I. Center
-*2006	Zbor; Peter Handke ''Podzemni bluz'', r. [[Jernej Lorenci]], [[SNG Drama Ljubljana]]
-*2005 Morris Panych ''Bdenje'', r. [[Matjaž Latin]], [[Mestno gledališče Ptuj]]
-*2003	Abby Brewster; Joseph Kesserling ''Arzenik in stare čipke'', r. [[Boris Cavazza]], [[Gledališče Koper]]
-*2003	Evelyn Ashford; Margaret Edson ''Um'', r. [[Dušan Jovanović]], [[Drama SNG Maribor]]
-*2003	Winnie; Samuel Beckett ''O, krasni dnevi'', r. [[Meta Hočevar]], SNG Drama Ljubljana
-*2002	Babuška; Janusz Glowacki ''Četrta sestra'', r. [[Slobodan Unkovski]], SNG Drama Ljubljana
-*2002	Maša; Anton Pavlovič Čehov ''Tri sestre'', r. [[Jernej Lorenci]], [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
 ===1991-2000===
-*2000	Kate; Damir Zlatar Frey/[[Berta Bojetu]] ''[[Filio ni doma]]'', r. [[Damir Zlatar Frey]], Drama [[SNG Maribor]]
+{{#dynamic_content:rep | person | 80 | roles | 1991-2000}}
-*2000	Mati; Federico Garcia Lorca/Damir Zlatar Frey ''Krvava svatba'', r. [[Damir Zlatar Frey]], [[SSG Trst]]
-*1999	Mag Folan; Martin Mc Donagh ''Lepotna kraljica Leenana'', r. [[Mateja Koležnik]], SNG Drama Ljubljana
-*1999	Lizaveta P. Jepančina; Fedor Mihajlovič Dostoevskij/[[Mile Korun]] ''Idiot'', r. Mile Korun, SNG Drama Ljubljana
-*1998	Grofica Madeleine Petrovna; Miroslav Krleža ''V agoniji'', r. Mile Korun, [[SNG Drama Ljubljana]]
-*1997	Vear; Jimmie Chinn ''Takšni in drugačni'', r. [[Zvone Šedlbauer]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
-*1997	Služkinja; Eugene Ionesco ''Inštrukcija'', r. Damir Zlatar Frey, Koreodrama Ljubljana
-*1997	Josipina von Goldenberg; Damir Zlatar Frey ''[[Schizophrenia]]'', r. Damir Zlatar Frey, Koreodrama Ljubljana v koprodukciji s Festivalom Ljubljana, Mittelfestom in Asti teatrom
-*1996	A; Edward Albee ''Tri visoke ženske'', r. [[Mateja Koležnik]], [[MGL]]
-*1996	Peter Handke ''Ura, ko nismo ničesar vedeli drug o drugem'', r. [[Ernst M. Binder]], SNG Drama Ljubljana
-*1995 Lepa Vida; Damir Zlatar Frey Lepa Vida, r. Damir Zlatar Frey, Koreodrama
-* 1995	Afra; [[Slavko Grum]]/[[Damir Zlatar Frey]] ''[[Dogodek v mestu Gogi]]'', r. Damir Zlatar Frey, [[Koreodrama]] Ljubljana
-*1995	Anfisa; Anton Pavlovič Čehov ''Tri sestre'', r. [[Meta Hočevar]], [[SNG Drama Ljubljana]]
-*1994	Bernarda; Federico Garcia Lorca ''Dom Bernarde Albe'', r. [[Bojan Jablanovec]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
-*1994 Damir Zlatar Frey ''Pomladno obredje'', r. Damir Zlatar Frey, Koreodrama Ljubljana
-*1993 Mati; Avgust Strindberg ''Pot v Damask'', r. [[Aleksander Jurc]], Umetniško gledališče Ljubljana
-*1993	Sfinga, Starka; [[Dušan Jovanović]] ''[[Antigona]]'', r. [[Meta Hočevar]], [[SNG Drama Ljubljana]]
-*1993	Hudičevka; [[Gregor Strniša]] [[Žabe]], r. Damir Zlatar Frey, Koreodrama in [[Cankarjev dom]], Ljubljana
-*1992	Pestunja; William Shakespeare ''Kralj Lear'', r. [[Dušan Jovanović]], koprodukcija Cankarjevega doma, SNG Drame Ljubljana in MGL
-*1992 Damir Zlatar Frey/Eugene Ionesco ''Prihajajo'', r. Damir Zlatar Frey, Koreodrama
-*1991	Sabina; Carlo Goldoni ''Počitniška trilogija'', r. [[Mario Uršič]], SNG Drama Ljubljana
-*1991	Afra; [[Slavko Grum]] ''[[Dogodek v mestu Gogi]]'', r. Damir Zlatar Frey, Drama SNG Maribor
 ===1981-1990===
-*1990	Sofija Kott; [[Damir Zlatar Frey]] ''[[Kri in košute]]'', r. Damir Zlatar Frey, [[SNG Maribor|Drama SNG Maribor]]
+{{#dynamic_content:rep | person | 80 | roles | 1981-1990}}
-*1990	Peliasova hči – postarana; [[Dane Zajc]] ''[[Medeja]]'', r. [[Meta Hočevar]], SNG Drama Ljubljana
+===1971-1980===
-*1989 Madame de Saint-Ange; Markiz de Sade ''Filozofija v budoarju'', r. [[Damir Zlatar Frey]], [[Koreodrama]] Ljubljana
+{{#dynamic_content:rep | person | 80 | roles | 1971-1980}}
-*1989	Vojvodinja de Valmonte, George Feydeau ''Dama iz Maxima'', r. [[Vinko Möderndorfer]], SNG Drama LJubljana
+===1961-1970===
-*1988	Mati Francoise, Lira, stara Baskinja; Fernando Arrabal ''Krvnika'', ''Guernica'', r. [[Jurij Souček]], SNG Drama Ljubljana
+{{#dynamic_content:rep | person | 80 | roles | 1963-1970}}
-*1988	Pasqua Polegana; Peter Turrini ''Trg v Benetkah'', r. [[Dušan Mlakar]], SNG Drama Ljubljana
+*1963	Plesalka; [[Peter Božič]] ''[[Kaznjenci]]'', r. [[Tone Slodnjak]], [[Oder 57]]
-*1988	Telefonistka; Bertolt Brecht ''Gospod Puntila in njegov hlapec Matti'', r. [[Barbara Hieng Samobor|Barbara Hieng]], [[SNG Drama Ljubljana]]
-===1958-1980===
-*1980	Neža; [[Dane Zajc]] ''[[Voranc]]'', r. [[Mile Korun]], SNG Drama Ljubljana
-*1977 Lidija Vasiljevna; Aleksej Nikolajevič Arbuzov ''Staromodna komedija'', r. [[Miran Herzog]], SNG Drama Ljubljana
 *1963 Kesonija; Albert Camus ''Kaligula'', [[Oder 57]]
-*1963 Dr. Zahdnova; Friedrich Dürenmat ''Fiziki'', r. [[Andrej Hieng]], SNG Drama Ljubljana
+{{#dynamic_content:rep | person | 80 | roles | 1961-1962}}
+===1951-1960===
+*1960	Ismena; [[Dominik Smole]] ''[[Antigona (Dominik Smole)|Antigona]]'', r. Slavko Jan, SNG Drama Ljubljana
+{{#dynamic_content:rep | person | 80 | roles | 1958-1960}}
 *1958  Katerina Ivanovna; Dino Dardi ''Zločin in kazen'', r. [[Jože Babič]], [[SSG Trst]]
+{{#dynamic_content:rep | person | 80 | roles | 1956-1957}}
+*1956 	Giga; Milan Begović ''Brez tretjega'', r. [[Jože Babič]], SSG Trst
+{{#dynamic_content:rep | person | 80 | roles | 1953-1955}}
+*1953 Jacinta; [[Ivan Cankar]] ''[[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]'', r. Jože Babič, SSG Trst
+*1952	Julija; William Shakespeare ''Romeo in Julija'', r. Jože Babič, SSG Trst
+*1952 Chaterine Sloper; August in Ruth Goetz ''Dedinja'', r. Jože Babič, SSG Trst
+{{#dynamic_content:rep | person | 80 | roles | 1951-1952}}
+===1941-1950===
+{{#dynamic_content:rep | person | 80 | roles | 1949-1950}}
+*1948	Viola; William  Shakespeare ''Kar hočete'', r. Milan Košič, SSG Trst
+{{#dynamic_content:rep | person | 80 | roles | 1940-1948}}
 ==Vloge na filmu in televiziji==
+===2011-===
+*2013 ''Vztrajanje'', r. Miha Knific
+*2012 ''Deklica in drevo'', r. Vlado Škafar
+*2012 ''Hvala za Sunderland'', r. Slobodan Maksimović
+===2001-2010===
+*2008 ''Vaja zbora'', r. Vinko Möderndorfer,  RTV Slovenija
+*2008	Generalova žena; ''Pokrajina št. 2'', r. Vinko Möderndorfer, Forum Ljubljana
+*2007	''AgapE'', r. Slobodan Maksimović, UL AGRFT Ljubljana
+*2006	Gospa; ''En dan resnice'', r. Vinko Möderndorfer, TV Slovenija
+*2005	Nona; ''Ljubljana je ljubljena'', r. Matjaž Klopčič, Arsmedia, Ljubljana
+*2002 Čistilka Rozi; ''Pod eno streho'', r. Izidor Farič, Produkcijska skupina Mangart
+*2001	 Mati; ''Pavle'', r. Marko Naberšnik, UL AGRFT
+*2001 ''Dvojne počitnice'', r. Tugo Štiglic, TV Slovenija
+===1991-2000===
+*2000	Soseda; ''Predor'', r. Hanna A. W. Slak, UL AGRFT Ljubljana
+*1992 ''Predsednik'', r. Anton Tomašič, TV Slovenija
 ===1981-1990===
 *1983	Teta; ''Trije prispevki k slovenski blaznosti'', r. [[Žare Lužnik]], [[Boris Jurjaševič]], [[Mitja Milavec]], Viba film Ljubljana
@@ Vrstica 62: / Vrstica 74: @@
 *1979	Gospodinja; ''Iskanja'', r. [[Matjaž Klopčič]], Viba film Ljubljana in Vesna film Ljubljana
 *1979	Marija Novak; ''Draga moja Izza'', r. Vojko Duletić, Viba film Ljubljana in Vesna film Ljubljana
-*1975	Smrekarica; ''Povest o dobrih ljudeh'', r. [[France Štiglic]], Viba film Ljubljana
+*1975 Smrekarica; ''Med strahom in dolžnostjo'', r. Vojko Duletič, Viba film Ljubljana, Vesna film Ljubljana
 *1973 	''Študent Andrej in soba'', r. Franc Uršič, RTV Ljubljana
 *1973	Barba; ''Cvetje v jeseni'', r. Matjaž Klopčič, Vesna film Ljubljana in RTV Ljubljana
+*1972 ''Slike iz života udarnika'', r. Bahrudin Čengić, Studio film Sarajevo
 *1971	Francka; ''Na klancu'', r. Vojko Duletić, Vesna film Ljubljana
@@ Vrstica 73: / Vrstica 86: @@
 *1948	Tildica; ''Na svoji zemlji'', r. [[France Štiglic]], Triglav film Ljubljana
-==Vloge na radiu==
 ==Nagrade==
+*2014 Nagrada Bert Društvo slovenskih režiserjev, Ljubljana: življenjsko delo na področju filmske igre
-*2009 [[Prešernova nagrada]] za življenjsko delo
+*2013 Častna meščanka Ljubljane Mesto Ljubljana
+*2009 [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Prešernova nagrada]] za življenjsko delo, {{Pdf|KM-Prešernovi_09-ŠTEFKA_DROLC_-_za_katalog_doc1lekt.doc2.pdf|obrazložitev}}
 *1997	[[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro, za vlogo '''A''' (Albee ''Tri visoke ženske'', MGL)
-*[[Štefka Drolc/Dobitnica Borštnikovega prstana 1983|1983 Borštnikov prstan]]
+*1997 Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije, ki ga podeljuje Predsednik Republike Slovenije (M. Kučan)
-*1980	[[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro za vlogo '''Neže''' (Zajc ''Voranc'', SNG Drama Ljubljana)
+*1983 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikov prstan]], {{Pdf|Dobitnica_Borštnikovega_prstana_1983.pdf|obrazložitev}}
+*1982 Borštnikova nagrada za igro za vlogo '''Matere''' (F. G. Lorca Krvava svatba, SSG Trst)
+*1982 Borštnikovo odličje – Bronasti kipec Otona Župančiča za najbolj dognan odrski jezik za posameznega igralca, za vlogo '''Matere''' (F. G. Lorca Krvava svatba, SSG Trst)
+*1980 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro za vlogo '''Neže''' (D. Zajc Voranc  SNG Drama Ljubljana)
+*1980 Župančičeva nagrada za vlogo '''Neže''' (D. Zajc Voranc) in '''Jessice''' ( E. Bond Morje obe  SNG Drama Ljubljana)
+*1979 Srebrna arena za vlogo '''Marije Novak''' v filmu Vojka Duletiča ''Draga moja Iza'', na Festivalu jugoslovanskega igranega filmu v Pulju
+*1977 Nagrada Sklada Staneta Severja za vlogo '''Lidije Vasiljevne''' (N. Abruzov Staromodna komedija,  SNG Drama Ljubljana)
+*1971 Listina niškega festivala za vlogo '''Francke''' v filmu Vojka Duletiča ''Na klancu'', na Niških filmskih srečanjih
+*1964 [[Nagrada Prešernovega sklada]] za vloge: '''Dr. Zahndova''' (F. Dürrenmatt Fiziki), '''Plesalka'''  (P. Božič Kaznjenci, obe SNG Drama  Ljubljana) in '''Kesonija'''  (A. Camus Kaligula, Oder 57)
+*1959 Nagrada [[ZDUS|Združenja dramskih umetnikov Slovenije]] za vlogo [[Katerine Ivanovne]] (M. Dostojevski ''Zločin in kazen'', SSG Trst)
-==Bibliografija==
+==Viri in literatura==
-==Literatura==
 *Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931-1993,  Izdajatelj: Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, urednica Silva Furlan; Ljubljana 1994
 ==Zunanje povezave==
-[[škrbinski prag:=presežen| ]]
+*[http://www.mojaslovenija.net/ljudje/igralci-pevci-slikarji-umetniki/33-intervju-tefka-drolc-igralka INTERVJU: Štefka Drolc, igralka - www.mojaslovenija.net]
-[[priimek ime:=Drolc, Štefka|=Drolc]]
+*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/zaupajmo-drug-drugemu Zaupajmo drug drugemu - www.sigledal.org, 23.3.2010]
+*[http://www.delo.si/kultura/film/stefka-drolc-na-odru-ze-v-otroski-sobi.html Štefka Drolc: Na odru že v otroški sobi - www.delo.si, 9.8.2013]
+*[http://www.rtvslo.si/kultura/oder/stefka-drolc-morali-bi-se-truditi-najti-pot-drug-do-drugega/313583 Štefka Drolc: Morali bi se truditi najti pot drug do drugega - www.rtvslo.si, 21.7.2013]
+*[http://www.rtvslo.si/kultura/oder/stefka-drolc-to-je-car-igralstva-dozivljati-toliko-stvari-ziveti-toliko-zivljenj/325599 Štefka Drolc: To je čar igralstva - doživljati toliko stvari, živeti toliko življenj - www.rtvslo.si, 22.12.2013]
+*[http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/na-odru-vsak-vecer-nekaj-podarim Na odru vsak večer nekaj podarim - www.dnevnik.si, 18.1.2014]
+*[http://www.mladina.si/167725/stefka-drolc/ Štefka Drolc, igralka - www.mladina.si, 01.07.2015]
+*[http://repertoar.sigledal.org/razstava/prejemnice-in-prejemniki-borstnikovega-prstana E-Razstava Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana (1970–2014) - www.sigledal.org]
+*[http://veza.sigledal.org/prispevki/stefka-drolc-1923-2018 Štefka Drolc (1923- 2018) - www.sigledal.org, 26.06.2018]
+*[https://www.delo.si/kultura/oder/slovo-dobrega-angela-svetlobe-64536.html Slovo dobrega angela svetlobe - www.delo.si, 26.06.2018]
+*[https://www.vecer.com/stefka-drolc-1923-2018-6507021 Štefka Drolc (1923-2018) - www.vecer.com, 27.06.2018]

Štefka Drolc: Razlika med redakcijama

Trenutna redakcija s časom 10:30, 2. julij 2018

Vsebina

Življenjepis

Vloge v gledališču

2001-

1991-2000

1981-1990

1971-1980

1961-1970

1951-1960

1941-1950

Vloge na filmu in televiziji

2011-

2001-2010

1991-2000

1981-1990

1971-1980

1961-1970

Nagrade

Viri in literatura

Zunanje povezave

Pripomočki

Zadnje spremembe na portalu

Štefka Drolc: Razlika med redakcijama

Trenutna redakcija s časom 10:30, 2. julij 2018

Življenjepis

Vloge v gledališču

2001-

1991-2000

1981-1990

1971-1980

1961-1970

1951-1960

1941-1950

Vloge na filmu in televiziji

2011-

2001-2010

1991-2000

1981-1990

1971-1980

1961-1970

Nagrade

Viri in literatura

Zunanje povezave

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori

Zadnje spremembe na portalu