Tomaž Pandur: Razlika med redakcijama
 
(21 vmesnih redakcij 2 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 2: Vrstica 2:
[[Kategorija:Režiserji|Pandur, Tomaž]]
[[Kategorija:Režiserji|Pandur, Tomaž]]
[[Kategorija:Kostumografi|Pandur, Tomaž]]
[[Kategorija:Kostumografi|Pandur, Tomaž]]
<div style="float: right">[[Slika:Toma-pandur-foto-andreja-ser-en-dobaj-sta_large.jpg|Foto: Andreja Seršen Dobaj, STA]]</div>
==Življenjepis==
==Življenjepis==
Režiser Tomaž Pandur se je rodil v Mariboru, 19. februarja 1963. Že kot dijak Prve gimnazije v Mariboru je ustanovil svojo gledališko skupino Tespisov voz – Novo slovensko gledališče. Z uprizoritvami je že takrat slovensko in jugoslovansko gledališko javnost opozoril nase. Diplomiral je na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]] v Ljubljani, kjer je študij sklenil s študentsko Prešernovo nagrado za režijo, ki si jo je prislužil s predstavo ''Marija Stuart'' F. Schillerja. Prvo, danes kultno, predstavo ''Šeherezada'' je ustvaril v [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]] leta 1989.


Režiser Tomaž Pandur se je rodil v Mariboru, 19. februarja 1963. Že kot dijak Prve gimnazije v Mariboru je ustanovil svojo gledališko skupino Tespisov voz – Novo slovensko gledališče. Z uprizoritvami je že takrat slovensko in jugoslovansko gledališko javnost opozoril nase. Diplomiral je na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]] v Ljubljani, kjer je študij sklenil s študentsko Prešernovo nagrado za režijo, ki si jo je prislužil s predstavo ''Marija Stuart'' F. Schillerja. Prvo, danes kultno, predstavo ''Šeherezada'' je ustvaril v [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]] leta 1989.
Med leti 1989 in 1996 je bil umetniški direktor [[SNG Maribor|Drame SNG Maribor]], kjer so nastale kultne predstave: ''Faust'', ''Hamlet'', ''Božanska komedija'', ''Carmen'', ''Ruska misija'', ''Babilon''. Z njimi je postavil nove standarde dramskega gledališča. V Maribor je privabil mnogo novih gledaliških ustvarjalcev in mariborsko gledališče odprl v svet. Po petletnem umiku iz gledališkega življenja je začel režirati v tujini in nato ustanovil svoje gledališče [[Pandur. Theaters|Pandur.Theaters]], ki ga vodi dramaturginja [[Livija Pandur]]. Odselil se je v New York. Naslednja štiri leta se je preskušal na področju filma. V tem času je dobil ponudbo za sodelovanje iz Thalia Theatra v Hamburgu, kjer je v naslednjih dveh letih z velikim uspehom režiral ''Božansko komedijo''. Njegovo gledališko ustvarjanje se je nadaljevalo v Parizu, Berlinu, Zagrebu, Madridu. Prav Španija, kjer je doživel najvidnejši uspeh, mu je leta 2011 podelila priznanje red Izabele Katoliške.
 
Ni se omejeval le na dramske režije, ustvarjal je tudi v operi in baletu. Nastala so dela ''Hazarski slovar'', ''Sto minut'', ''Pekel'', ''Tesla Electric Company'', ''Barok'', ''Somrak bogov''. V koprodukciji s HNK Zagreb, EPK in Pandur.Theaters je na oder postavil Tolstojevo ''Vojno in mir'', v HNK Zagreb pa je ustvaril še ''Medejo in Michelangela''. Po osemnajstih letih je leta 2014 ponovno režiral v slovenščini, tokrat je v ljubljanski [[SNG Drama Ljubljana|Drami]] nastala predstava ''Rihard III. + II'', naslednje leto pa še ''Faust''.  


Med leti 1989 in 1996 je bil umetniški direktor [[SNG Maribor|Drame SNG Maribor]]. Po petletnem umiku iz gledališkega življenja je začel režirati v tujini in nato ustanovil svoje gledališče [[Pandur. Theaters|Pandur.Theaters]], ki ga vodi dramaturginja [[Livija Pandur]]. Režiral je v New Yorku, Parizu, Berlinu, Zagrebu, Madridu. Prav Španija, kjer je doživel najvidnejši uspeh, mu je leta 2011 podelila priznanje red Izabele Katoliške.
Njegove režije so temeljile na priredbah dramskih klasik, h katerim je pristopal na izrazito samosvoj način.  


Njegove režije so temeljile na priredbah dramskih klasik, h katerim je pristopal na izrazito samosvoj način. Med njegovimi znanimi odrskimi projekti so ''Faust, Tesla Electric Co., Hamlet'' in ''Medeja''.
Umrl je 12. aprila 2016 v Skopju v Makedonskem narodnem gledališču med gledališko vajo za predstavo ''Kralj Lear'' v starosti 53 let.


Umrl je 12. aprila 2016 v Skopju.
==Video==
{{#embed:youtube | kCI26pPCngc}}
Ivo Svetina ''Šeherezada'', Slovensko mladinsko gledališče, premiera: 9. 2. 1989


==Režije==
==Režije==
Vrstica 35: Vrstica 41:


==Nagrade==
==Nagrade==
*2016 Nagrada za izjemne dosežke na področju gledališke umetnosti, Mednarodni festival gledališča Makedonski Naroden Teatar (posthumno)
*2011 red Izabele Katoliške, državno priznanje kraljevine Španije
*2011 red Izabele Katoliške, državno priznanje kraljevine Španije
*1993 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (Dante/Prokić La Divina Commedia – Inferno, Purgatorio, Paradiso, Drama SNG Maribor) [[Tomaž Pandur/nagrade|obrazložitev]]
*1993 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (Dante/Prokić La Divina Commedia – Inferno, Purgatorio, Paradiso, Drama SNG Maribor) [[Tomaž Pandur/nagrade|obrazložitev]]
Vrstica 60: Vrstica 67:


==Viri in literatura==
==Viri in literatura==
*[https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/pandur-tomaz/ Obrazi slovenskih pokrajin]
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
*STA


==Zunanje povezave==
==Zunanje povezave==
Vrstica 71: Vrstica 80:
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/profil/174360040 Tomaž Pandur, oddaja Profil - www.rtvslo.si, 15.09.2015]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/profil/174360040 Tomaž Pandur, oddaja Profil - www.rtvslo.si, 15.09.2015]
*[http://www.delo.si/sobotna/tomaz-pandur-prodajamo-duso-za-trenutek-obcutenja-neskoncne-srece.html Tomaž Pandur: Prodajamo dušo za trenutek občutenja neskončne sreče - www.delo.si, 19.09.2015]
*[http://www.delo.si/sobotna/tomaz-pandur-prodajamo-duso-za-trenutek-obcutenja-neskoncne-srece.html Tomaž Pandur: Prodajamo dušo za trenutek občutenja neskončne sreče - www.delo.si, 19.09.2015]
*[http://www.delo.si/kultura/oder/tisti-ki-je-reziral-z-zaprtimi-ocmi.html Tomaž Pandur − tisti, ki je režiral z zaprtimi očmi - www.delo.si, 12.04.2016]
*[http://www.delo.si/kultura/oder/za-pandurja-ni-bilo-meja-med-gledaliscem-in-zivljenjem.html »Za Tomaža Pandurja ni bilo meje med gledališčem in življenjem« - www.delo.si, 13.04.2016]
*[https://www.dnevnik.si/1042733770/kultura/fokus/med-gledalisko-vajo-v-makedoniji-umrl-tomaz-pandur Tomaž Pandur: slovo gledališkega lovca na sanje  - www.dnevnik.si, 13.04.2016]
*[http://www.rtvslo.si/kultura/oder/na-zacetku-je-bila-seherezada-na-koncu-faust/390537 Na začetku je bila Šeherezada ... na koncu Faust - www.rtvslo.si, 13.04.2016]
*[https://www.dnevnik.si/1042733830 In memoriam: Tomaž Pandur (1963–2016) - www.dnevnik.si, 14.04.2016]
*[http://www.delo.si/sobotna/iskalec-lepote.html Tomaž Pandur: Iskalec lepote - www.delo.si, 16.04.2016]
*[http://www.portalplus.si/1462/tomaz Tomaž, tja, kamor si šel, ni senc - www.portalplus.si, 17.04.2016]
*[http://www.delo.si/kultura/oder/tomaz-pandur-1963-2016.html Tomaž Pandur 1963-2016 - www.delo.si, 19.04.2016]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/174400900 Tomaž Pandur: Nebo nad Madridom, dokumentarni portret - www.rtvslo.si, 19.04.2016]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/umetnost-igre/174432294 Hommage Tomažu Pandurju, oddaja Umetnost igre - www.rtvslo.si, 17.10.2016]
*[http://www.delo.si/sobotna/dokler-zivi-faust-dokler-zivi-brezmadezna-je-ziv-tudi-tomaz.html Dokler živi Faust, je živ tudi Tomaž - www.delo.si, 18.02.2017]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/osmi-dan-prispevki/174455484 Hommage Tomažu Pandurju, oddaja Osmi dan - www.rtvslo.si, 16.02.2017]

Trenutna redakcija s časom 22:48, 20. februar 2022

Foto: Andreja Seršen Dobaj, STA

Življenjepis

Režiser Tomaž Pandur se je rodil v Mariboru, 19. februarja 1963. Že kot dijak Prve gimnazije v Mariboru je ustanovil svojo gledališko skupino Tespisov voz – Novo slovensko gledališče. Z uprizoritvami je že takrat slovensko in jugoslovansko gledališko javnost opozoril nase. Diplomiral je na AGRFT v Ljubljani, kjer je študij sklenil s študentsko Prešernovo nagrado za režijo, ki si jo je prislužil s predstavo Marija Stuart F. Schillerja. Prvo, danes kultno, predstavo Šeherezada je ustvaril v Slovenskem mladinskem gledališču leta 1989.

Med leti 1989 in 1996 je bil umetniški direktor Drame SNG Maribor, kjer so nastale kultne predstave: Faust, Hamlet, Božanska komedija, Carmen, Ruska misija, Babilon. Z njimi je postavil nove standarde dramskega gledališča. V Maribor je privabil mnogo novih gledaliških ustvarjalcev in mariborsko gledališče odprl v svet. Po petletnem umiku iz gledališkega življenja je začel režirati v tujini in nato ustanovil svoje gledališče Pandur.Theaters, ki ga vodi dramaturginja Livija Pandur. Odselil se je v New York. Naslednja štiri leta se je preskušal na področju filma. V tem času je dobil ponudbo za sodelovanje iz Thalia Theatra v Hamburgu, kjer je v naslednjih dveh letih z velikim uspehom režiral Božansko komedijo. Njegovo gledališko ustvarjanje se je nadaljevalo v Parizu, Berlinu, Zagrebu, Madridu. Prav Španija, kjer je doživel najvidnejši uspeh, mu je leta 2011 podelila priznanje red Izabele Katoliške.

Ni se omejeval le na dramske režije, ustvarjal je tudi v operi in baletu. Nastala so dela Hazarski slovar, Sto minut, Pekel, Tesla Electric Company, Barok, Somrak bogov. V koprodukciji s HNK Zagreb, EPK in Pandur.Theaters je na oder postavil Tolstojevo Vojno in mir, v HNK Zagreb pa je ustvaril še Medejo in Michelangela. Po osemnajstih letih je leta 2014 ponovno režiral v slovenščini, tokrat je v ljubljanski Drami nastala predstava Rihard III. + II, naslednje leto pa še Faust.

Njegove režije so temeljile na priredbah dramskih klasik, h katerim je pristopal na izrazito samosvoj način.

Umrl je 12. aprila 2016 v Skopju v Makedonskem narodnem gledališču med gledališko vajo za predstavo Kralj Lear v starosti 53 let.

Video

Ivo Svetina Šeherezada, Slovensko mladinsko gledališče, premiera: 9. 2. 1989

Režije

  • 2006 Alas del Deseo (balet), Campania nacional del danza, Madrid
  • 2005 Tomaž Pandur Inferno, Centro Dramatico Nacional, Madrid
  • 2004 Janaček Hiša smrti (opera), Theater Bonn in Beethowenfest Bonn
  • 2002 La divina commedia – Purgatorio, Paradiso, Thalia Theater, Hamburg
  • 2001 La divina commedia – Inferno, Thalia Theater, Hamburg

Kostumografije

Nagrade

  • 2016 Nagrada za izjemne dosežke na področju gledališke umetnosti, Mednarodni festival gledališča Makedonski Naroden Teatar (posthumno)
  • 2011 red Izabele Katoliške, državno priznanje kraljevine Španije
  • 1993 Borštnikova nagrada za režijo (Dante/Prokić La Divina Commedia – Inferno, Purgatorio, Paradiso, Drama SNG Maribor) obrazložitev
  • 1992 Zlati grb mesta Maribor
  • 1992 Glaserjeva nagrada za življensko delo
  • 1992 Nagrada Bojan Stupica za življenjsko delo
  • 1991 Nagrada Prešernovega sklada režijo predstav Faust I,II Johanna Wolfganga Goetheja in Hamlet Williama Shakespeara, Drama SNG Maribor
  • 1990 Borštnikova nagrada za režijo (J.W. Goethe Faust I,II, Drama SNG Maribor)
  • 1990 Borštnikova nagrada za najboljšo uprizoritev v celoti (J. W. Goethe Faust, Drama SNG Maribor)
  • 1990 Plaketa J. Korenić na MES Sarajevo za režijo ( J. W. Goethe Faust I,II, Drama SNG Maribor)
  • 1990 Zlata maska MES Sarajevo za režijo ( W. Goethe Fraust I,II, Drama SNG Maribor)
  • 1988 Študentska Prešernova nagrada za režijo (F.Schiller Marija Stuart, AGRFT Ljubljana)

Film in TV

  • 2001 Inferno – The Book of the Soul, TV adaptacija predstave,ARTE Nemčija/Francija
  • 1997 Pandur's Theatre of Dreams, Seventheaven productions
  • 1996 Babylon, TV adaptacija predstave, ARTE Nemčija/Francija
  • 1996 Making of Babylon, dokumentarni film, ORF Graz, Avstrija
  • 1994 Russian Mission, dokumentarni film, ORF Graz, Avstrija
  • 1993 Carmen, dokumentarni film, Full Moon Production , Praga
  • 1982 Tespisov voz, dokumentarni film RTV Slovenija

Bibliografija

  • 2001 Making of the Dictionary of the Khazars, dokumentarni film, TV Srbija

Viri in literatura

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Tomaž_Pandur&oldid=55057«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori