Slovensko mladinsko gledališče

Iz Geslo

Logotip SMG.jpg


Predstavitev gledališča

Slovensko mladinsko gledališče (SMG) nosi svojo zgodovino v imenu. In ga hkrati že presega.


Mladinsko. Ustanovljeno je bilo leta 1955 kot prvo poklicno gledališče za otroke in mladino v Sloveniji. Prvih petindvajset let je ustvarjalo zanje. A mladih gledalcev ni podcenjevalo. Že od vsega začetka se je lotevalo tudi težkih tem, kot so holokavst, odraščanje, ljubezen v času revolucije ... Okoli leta 1980 pa je naredilo nov korak in svoj program, v katerem je povezalo (in povezuje) politično kritičnost in provokativnost z inovativnimi uprizoritvenimi postopki in svežimi poetikami, zavestno razširilo in pritegnilo občinstvo vseh starosti. Mladinsko ni zgolj mladinsko.


Slovensko. Mladinsko ima svoj dom v Ljubljani. Tu stoji hiša, v kateri snujemo, ustvarjamo, študiramo, igramo. Pa vendar gre za organizem v nenehnem gibanju, saj dobršen delež predstav odigramo na gostovanjih. Od nekdaj po Sloveniji in (tedaj še) Jugoslaviji, vsaj od osemdesetih dalje pa smo trdno vpeti v gledališko dogajanje po Evropi in od devetdesetih tudi v Latinski Ameriki ter na drugih celinah. V več kot štiridesetih državah po svetu je naredil nepozaben vtis naš vsestranski, izjemnih transformacij sposobni ansambel, katerega člani so kos glasbenim, gibalnim ali psihološkim izzivom, se ne podrejajo zvezdniškemu sistemu, temveč drug drugega podpirajo za uigrano celoto. Mladinsko ni samo slovensko.


Gledališče. Smo gledališče. Vendar od gledalcev pričakujemo več kot le »gledanje«, z njimi skušamo vzpostaviti dialog in jih dejavno vključevati. Ustvarjamo predstave. Vendar tega ne počnemo v vakuumu. Kritično opazujemo družbo, jo komentiramo in si jo prizadevamo sooblikovati. Mladinsko je bilo – in je – gledališki organizem, ki skuša z odra prodirati – in prodira – v javni prostor, tako da ta za nas postaja enakopravni prostor uprizoritve. Mladinsko ni le gledališče.

Programska izhodišča

Slovensko mladinsko gledališče je gledališki organizem, ki kritično opazuje družbo, jo komentira in si jo prizadeva sooblikovati. Z odra skuša prodirati v javni prostor, tako da ta postaja enakopravni prostor uprizoritve.

Zgodovina gledališča od nastanka do danes

Zgodba Slovenskega mladinskega gledališča se po mnenju Andreja Jakliča “bere kot zelo dinamičen žanrski roman z vsebinskimi elementi, ki ga hkrati tudi že presegajo in nadgrajujejo.” Kar se v drugi polovici petdesetih kot mladinsko gledališče začne pod vodstvom Baranovičeve, nadaljuje pod vodstvi Toneta Pavčka in Dušana Mlakarja, v času direktorovanja Dominika Smoleta postane veliko bolj pronicljivo in angažirano od formalnega kratkočasenja mladine. Vizionarstvo ustanoviteljice Balbine Baranović, ki se napaja v aktualnih gledaliških tokovih in razumevanju gledališča kot prostora raziskovanja zgolj »mladinske« oblike, zdrži do sredine sedemdesetih. Obrat prinesejo nove vsebine, ki začnejo loviti aktualno družbeno dogajanje in nagovarjajo odraslo občinstvo. Osemdeseta leta, ko gledališče ob direktorju Petru Joviću umetniško vodi Dušan Jovanović, za njim pa Ivo Svetina, so čas odkrite opozicije tedanjega političnega dogajanja, pomenijo pa tudi estetski preboj SMG v prostoru nekdanje Jugoslavije in na evropski gledališki sceni. Konec osemdesetih prinese mrk velikih zgodb, vzporedno z njimi razpada nekdanja domovina in z njo tudi potreba po eksplicitno političnem.

SMG se v devetdesetih letih, najprej pod umetniškim vodstvom Eduarda Milerja, potem Tomaža Toporišiča, odzove z novim obratom – politiko nadomestita intima in spektakel, vstopijo predstavniki nove generacije, ki bolj kot na besedo stavi na podobo, prej kot na homogenost na sobivanje različnosti, raje kot na domovino na ves svet. Domovina začne dvomiti, estetska radikalnost pa ostane zagotovljena in nagrajevana bolj kot v skeptični domovini v komunikativni tujini. Devetdeseta opravijo s postmoderno in se navezujejo na postdramsko gledališkost, interesno polje se »izgublja« v meandrih lastnih poetik in še bolj dezorientira občinstvo, vajeno jasnosti in eksplicitnosti. Zadnji »obrat« v tem tisočletju začne vnašati najmlajša režijska generacija, ki dramsko besedilo vrača v središče zanimanja, vendar povsem drugače kot njeni predhodniki. Zgodba se (najprej pod umetniškim vodstvom Matjaža Bergerja, potem nove direktorice gledališča Uršule Cetinski) torej nadaljuje. Po mnenju Andreja Jakliča “ima praktično edino mogočo smer, nenehno preverjanje vprašanja s plakata za predstavitev gledališča na festivalu Gledališče narodov v francopskem Nancyju leta 1984 »Ali je prihodnost že prišla?« Za izjemne uspehe pri uveljavljanju evropske kulture v svetu je Evropska komisija SMG leta 2008 podelila laskavi naziv Evropski ambasador kulture.

SMG in reformatorji slovenskega gledališča

Zgodba SMG je tako tudi zemljevid sodobnih gledaliških praks reformatorjev slovenskega gledališča druge polovice XX. stoletja, med katerimi naj omenimo nekatera režiserska imena: Žarko Petan, Mile Korun, Dušan Jovanović, Ljubiša Ristić, Meta Hočevar, Paolo Magelli, Janez Pipan, Vito Taufer, Tomaž Pandur, Eduard Miler, Matjaž Pograjc, Martin Kušej, Sebastijan Horvat,Dragan Živadinov, Emil Hrvatin, Tomi Janežič, Matjaž Berger, Diego de Brea, Jernej Lorenci, Ivica Buljan, Jan Decorte,Silvan Omerzu. Ob njih pa igralke in igralce, dramatike, dramaturginje in dramaturge, oblikovalce prostora, luči in zvoka, kostumografke in kostumografe ter številne druge umetniške sodelavce gledališča

Umetniški vodje

Direktorji

Nekdanji člani ansambla

Miloš Battelino, Silvij Božič, Boris Cavazza, Sebastijan Cavazza, Veronika Drolc, Niko Goršič,Nataša Barbara Gračner, Milena Grm, Brane Ivanc, Barbara Jakopič, Mina Jeraj, Boris Juh, Vladimir Jurc, Gojmir Lešnjak, Jože Mraz, Radko Polič, Pavel Rakovec, Jožef Ropoša, Janez Škof, Majolka Šuklje, Alja Tkačev, Jadranka Tomažič, Miro Veber, Polona Vetrih, Božo Vovk, Milena Zupančič, Romana Šalehar, Pavle Ravnohrib, Sandi Pavlin, Neda R. Bric, Maruša Geymayer Oblak, Olga Kacjan, Olga Grad, Uroš Kaurin, Marko Mlačnik.

Sedanji člani ansambla

Primož Bezjak, Neda R.Bric, Damjana Černe, Daša Doberšek, Ivan Godnič, Željko Hrs, Boris Kos, Uroš Maček, Janja Majzelj, Anja Novak, Maruša Oblak, Ivan Peternelj, Draga Potočnjak, Robert Prebil, Matej Recer, Ivan Rupnik, Katarina Stegnar, Romana Šalehar, Blaž Šef, Stane Tomazin, Dario Varga, Matija Vastl, Vito Weis.

Festivali

Nagrade

  • 2019 Velika nagrada Borštnikovega srečanja za predstavo še ni naslova
  • 2019 Zlata pika za najboljšo uprizoritev na Pikinem odru na Pikinem festivalu v Velenju predstavi Ariol: Zaljubljen do ušes
  • 2019 Nagrada za najboljšo uprizoritev na 32. festivalu Barski letopis v Črni gori predstavi Naše nasilje in vaše nasilje
  • 2019 Šeligova nagrada za predstavo še ni naslova
  • 2019 Nagrada občinstva na Tednu slovenske drame za predstavo še ni naslova
  • 2018 Nagrada za najboljšo uprizoritev na Borštnikovem srečanju za predstavo 6
  • 2017 Borštnikova nagrada za igro igralskemu kolektivu uprizoritve Človek, ki je gledal svet
  • 2017 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na Tednu slovenske drame za predstavo Republika Slovenija
  • 2016 Borštnikova nagrada po presoji žirije predstavi Republika Slovenija za angažirano gesto ob 25. obletnici države Republike Slovenije
  • 2016 Nagrada »hrabri novi svet« časnika Dani predstavi Naše nasilje in vaše nasilje na festivalu MESS Sarajevo
  • 2016 Glavna nagrada Festivala bosensko-hercegovske drame Zenica 2016 za najboljšo predstavo v celoti: Kompleks Ristić
  • 2013 Posebna nagrada predstavi Preklet naj bo izdajalec svoje domovine! za pogum pri razvoju zvrsti političnega gledališča na mednarodnem festivalu Mlada gledališča Rusije v Omsku
  • 2012 Nagrada za posebno izraznost na mejnem področju med gledališčem in ostalimi umetnostmi oziroma ustvarjalnostjo v najširšem smislu predstavi Razredni sovražnik (Re-/de-/konstrukcija) na festivalu Infant v Novem Sadu
  • 2010 Borštnikova nagrada za kolektivno stvaritev avtorski ekipi predstave Preklet naj bo izdajalec svoje domovine obrazložitev
  • 2010 Nagrada občinstva na Tednu slovenske drame v Kranju za predstavo Krizantema na klavirju
  • 2010 Posebno priznanje »prijatelji MOT-a« Slovenskemu mladinskemu gledališču na festivalu MOT v Skopju, Makedonija
  • 2009 Satir za posebne umetniške dosežke predstavi Eda – zgodba bratov Rusjan na festivalu SKUP na Ptuju
  • 2008 Srebrni lovorov venec festivala MESS predstavi Pika za najboljšo otroško predstavo festivala
  • 2008 Nagrada mali princ za najboljšo predstavo v celoti na festivalu Lutke: Hiša Marije Pomočnice
  • 2007 Posebna nagrada Veljko Maričić na Mednarodnem festivalu malih odrov na Reki za novo gledališko resničnost predstavi Fragile!
  • 2006 Velika nagrada Borštnikovega srečanja predstavi Fragile!
  • 2006 Posebna nagrada žirije na Dnevih satire predstavi Fragile!
  • 2006 Posebna nagrada marul za izjemno skladnost in vrhunsko izraznost vseh elementov predstave Fragile! na festivalu Marulićevi dnevi v Splitu, Hrvaška
  • 2006 Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na Tednu slovenske drame: Ep o Gilgamešu
  • 2004 Nagrada žirije na festivalu Zlati lev v Umagu predstavi Učna ura
  • 2004 Nagrada villanueva projektu Kdo se boji Tennesseeja Williamsa? kot eni izmed najboljših tujih predstav leta 2003 na Kubi
  • 2002 Nagrada judita za najboljšo dramsko predstavo Splitskega poletja: Ime rože
  • 2002 Posebna nagrada žirije Festivala malih odrov igralski ekipi za kolektivno igro: Tri sestre
  • 2002 Nagrada Združenja mehiških gledaliških kritikov (AMCT) za najboljšo tujo produkcijo leta 2002 v Mehiki: Sen kresne noči
  • 2001 Nagrada judita predstavi Tri sestre kot najboljši predstavi Splitskega poletja
  • 1999 Nagrada festivala Zlata paličica za najboljšo predstavo festivala Zlata paličica v celoti: Pika
  • 1999 Nagrada judita predstavi Naloga kot najboljši gledališki predstavi festivala Splitsko poletje
  • 1998 Nagrada zlati smeh na zagrebških Dnevih satire predstavi Pika
  • 1996 Velika nagrada Borštnikovega srečanja predstavi Silence Silence Silence
  • 1996 Posebna nagrada žirije Bitefa predstavi Silence Silence Silence
  • 1995 Borštnikova nagrada predstavi Lepa Vida
  • 1995 Nagrada festivala Zlata paličica za najboljšo predstavo festivala: Klovni
  • 1994 Nagrada žlahtna komedija na Dnevih komedije v Celju predstavi Psiha
  • 1993 Nagrada žlahtna komedija na Dnevih komedije v Celju predstavi Tartif
  • 1990 Zlati lovorjev venec MESS predstavi Odisej in sin
  • 1990 Nagrada gledaliških kritikov za najboljšo tujo predstavo v Mehiki: Šeherezada
  • 1990 Nagrada za najboljšo predstavo II. Gran Festival de Ciudad de México: Šeherezada
  • 1990 Ansambel SMG je na Borštnikovem srečanju prejel Borštnikovo diplomo za posebne dosežke in doslednost v kolektivni igri, ki zmeraj znova ustvari času ustrezno senzibilnost
  • 1990  »Povelja za sveukupni doprinos u organizaciji Festivala jugoslovenskog alternativnog teatra« Slovenskemu mladinskemu gledališču na festivalu FJAT, Titograd
  • 1989 Predstava Šeherezada je bila proglašena za najboljšo predstavo sezone v Jugoslaviji in je prejela kipec Talije in Melpomene
  • 1989 Šeherezada je bila (enakovredno s predstavo Klicanje ptic v izvedbi Jugoslovanskega dramskega pozorišta iz Beograda) proglašena za najboljšo predstavo festivala Bitef (nagrado podeljuje okrogla miza mladih kritikov iz Beograda, Zagreba in Novega Sada)
  • 1989 Župančičeva nagrada ansamblu Slovenskega mladinskega gledališča za ustvarjalne dosežke v slovenskem, jugoslovanskem in evropskem gledališkem prostoru
  • 1989 Zlati lovorjev venec MESS predstavi Šeherezada v celoti
  • 1989 Zlata maska predstavi Šeherezada kot najboljši stvaritvi festivala MESS v celoti
  • 1989 Zlati lovorjev venec MESS SMG in Kozmokinetičnemu gledališču Rdeči pilot za raziskovanje možnosti teatrskega izraza v predstavi Dramski observatorij Zenit
  • 1989 Posebno priznanje žirije festivala Alpe-Jadran SMG in Rdečemu pilotu za inventivno odkrivanje novega gledališkega ambienta v predstavi Dramski observatorij Zenit
  • 1989 Ducie Award for the Best Avantgarde Production, ki jo podeljuje NON Beograd, predstavi Dramski observatorij Zenit za najbolj izjemne dogodke v jugoslovanskem gledališču (za leto 1988)
  • 1988 Nagrada lista Pobjeda predstavi Alica v čudežni deželi na 3. jugoslovanskem festivalu gledališke alternative
  • 1988 Predstava Zločin na Kozjem otoku je bila proglašena za najboljšo predstavo sezone v Jugoslaviji in je prejela kipec Talije in Melpomene
  • 1988 Plaketa zajedništva revije Odjek iz Sarajeva predstavi Alica v čudežni deželi na festivalu MESS
  • 1988 Zlati lovorjev venec MESS za predstavo Alica v čudežni deželi
  • 1988 Zlata maska lista Oslobodjenje za najboljšo predstavo festivala MESS: Zločin na Kozjem otoku
  • 1988 Zlati lovorjev venec MESS: Zločin na Kozjem otoku
  • 1988 Grün-Filipičevo priznanje dramaturškemu oddelku SMG za dosežke v slovenski dramaturgiji zadnjih dveh let
  • 1988 Priznanje mednarodne žirije za najboljšo predstavo na Festivalu Alpe-Jadran: Zločin na Kozjem otoku
  • 1987 Zlati lovorjev venec MESS za predstavo v celoti (Blodnje in Besi)
  • 1986 Nagrada tednika Studio za najboljšo predstavo na 14. Gavellovih večerih v Zagrebu: Blodnje
  • 1985 Nagrada okrogle mize kritikov na Sterijevem pozorju predstavi Ana
  • 1982 Medejina otroka je občinstvo razglasilo za najboljšo predstavo Goriškega srečanja malih odrov
  • 1981 Priznanje okrogle mize kritikov na Sterijevem pozorju Missi in a minor za najboljšo predstavo
  • 1981 Velika nagrada Bitefa Missi in a minor za najboljšo predstavo v celoti
  • 1976 Zlati lovorjev venec MESS: Žrtve mode bum-bum
  • 1975 Velika nagrada Borštnikovega srečanja predstavi Žrtve mode bum-bum
  • 1975 Nagrada Borštnikovega srečanja igralskemu ansamblu predstave Žrtve mode bum-bum
  • 1973 Velika nagrada Borštnikovega srečanja predstavi Androkles in lev
  • 1972 Nagrada Borštnikovega srečanja za kolektivno igro ansamblu predstave Trnuljčica ​preveč in trije palčki
  • 1969 Župančičeva nagrada gledališču v celoti

Zunanje povezave