Mauricio Ferlin: Razlika med redakcijama

 
(6 vmesnih redakcij 3 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 5: Vrstica 5:
Mauricio Ferlin je diplomiral na oddelku za oblikovanje na Arhitekturni fakulteti v Zagrebu. Kot scenski in grafični oblikovalec ter video umetnik sodeluje z različnimi ustvarjalci, predvsem v gledališču.  
Mauricio Ferlin je diplomiral na oddelku za oblikovanje na Arhitekturni fakulteti v Zagrebu. Kot scenski in grafični oblikovalec ter video umetnik sodeluje z različnimi ustvarjalci, predvsem v gledališču.  


Mauricio je režiral predstavo ''Warm Thrills'' (Festival plesa in neverbalnega gledališča, Svetivinčenat, 2001) ter sodeloval pri nastanku predstav ''Rondinella'' (z [[Maja Delak|Majo Delak]] in [[Mala Kline|Malo Kline]], 2004) in ''Rodeo'' (z Majo Delak, 2007). Kot videast je odeloval pri predstavah ''Hi-Res'' (Delak/Kline, En-Knap, Ljubljana 2003), ''Crave'' (Sarah Kane, Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu, 2006, režija Borut Šeparović) in ''Archetype: Medea/Woman-Bomb/Europa'' (Ivana Sajko, ZKM Zagreb, 2006, Sajko-Ruzdjak-Perković).


Mauricio je režiral predstavo ''Warm Thrills'' (Festival plesa in neverbalnega gledališča, Svetivinčenat, 2001) ter sodeloval pri nastanku predstav ''Rondinella'' (z [[Maja Delak|Majo Delak]] in [[Mala Kline|Malo Kline]], 2004) in ''Rodeo'' (z Majo Delak, 2007). Kot videast je odeloval pri predstavah ''Hi-Res'' (Delak/Kline, En-Knap, Ljubljana 2003), ''Crave'' (Sarah Kane, Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu, 2006, režija Borut Šeparović) in ''Archetype: Medea/Woman-Bomb/Europa'' (Ivana Sajko, ZKM Zagreb, 2006, Sajko-Ruzdjak-Perković).  
Oblikoval je scenografije za predstave [[Matija Ferlin|Matije Ferlina]] ''The Most Together We’ve Ever Been'' (2009), ''Onformance'' (2010), ''Samice'' (2011), ''Sad Sam Lucky'' (2012), ''Drugi sočasno'' (2012), ''Kralji smo in ne ljudje'' (2015), ''Out of Season'' (2015), kot tudi za uprizoritev ''Modernih No dram'' avtorja Yukia Mishime (Trst, 2014) v režiji [[Mateja Koležnik|Mateje Koležnik]] (ki je prejela nagrado Uchimura 2015).
 
Kot oblikovalec je sodeloval pri realizaciji hrvaške razstave ''Intangible'', ki je bila leta 2015 nagrajena na praški platformi Quadrennial of Performance, Design and Space.  Kot scenograf pa je sodeloval tudi z Borutom Šeparovićem (S. Kane, Sla, HNK Zagreb 2006), Ivano Sajko (Arhetip Medeja/Žena Bomba/Europa, Zagrebačko kazalište mladih 2006) in drugimi.


Prejel je več nagrad za video spote, grafično oblikovanje in razstave.


Oblikoval je scenografije za predstave [[Matija Ferlin|Matije Ferlina]] ''The Most Together We’ve Ever Been'' (2009), ''Onformance'' (2010), ''Samice'' (2011), ''Sad Sam Lucky'' (2012), ''Drugi sočasno'' (2012), ''Kralji smo in ne ljudje'' (2015), ''Out of Season'' (2015), kot tudi za uprizoritev ''Modernih No dram'' avtorja Yukia Mishime (Trst, 2014) v režiji [[Mateja Koležnik|Mateje Koležnik]] (ki je prejela nagrado Uchimura 2015).
==Scenografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 8182 | scenographies }}
==Nagrade==
*2023 [[nagrada Ksenije Hribar]] za celostno vizualno podobo predstave ''Sad Sam Matthäus''


==Viri in literatura==
*Emanat
*SSG Trst


Kot oblikovalec je sodeloval pri realizaciji hrvaške razstave ''Intangible'', ki je bila leta 2015 nagrajena na praški platformi Quadrennial of Performance, Design and Space.
==Zunanje povezave==

Trenutna redakcija s časom 22:05, 25. februar 2023

Življenjepis

Mauricio Ferlin je diplomiral na oddelku za oblikovanje na Arhitekturni fakulteti v Zagrebu. Kot scenski in grafični oblikovalec ter video umetnik sodeluje z različnimi ustvarjalci, predvsem v gledališču.

Mauricio je režiral predstavo Warm Thrills (Festival plesa in neverbalnega gledališča, Svetivinčenat, 2001) ter sodeloval pri nastanku predstav Rondinella (z Majo Delak in Malo Kline, 2004) in Rodeo (z Majo Delak, 2007). Kot videast je odeloval pri predstavah Hi-Res (Delak/Kline, En-Knap, Ljubljana 2003), Crave (Sarah Kane, Hrvaško narodno gledališče v Zagrebu, 2006, režija Borut Šeparović) in Archetype: Medea/Woman-Bomb/Europa (Ivana Sajko, ZKM Zagreb, 2006, Sajko-Ruzdjak-Perković).

Oblikoval je scenografije za predstave Matije Ferlina The Most Together We’ve Ever Been (2009), Onformance (2010), Samice (2011), Sad Sam Lucky (2012), Drugi sočasno (2012), Kralji smo in ne ljudje (2015), Out of Season (2015), kot tudi za uprizoritev Modernih No dram avtorja Yukia Mishime (Trst, 2014) v režiji Mateje Koležnik (ki je prejela nagrado Uchimura 2015).

Kot oblikovalec je sodeloval pri realizaciji hrvaške razstave Intangible, ki je bila leta 2015 nagrajena na praški platformi Quadrennial of Performance, Design and Space. Kot scenograf pa je sodeloval tudi z Borutom Šeparovićem (S. Kane, Sla, HNK Zagreb 2006), Ivano Sajko (Arhetip Medeja/Žena Bomba/Europa, Zagrebačko kazalište mladih 2006) in drugimi.

Prejel je več nagrad za video spote, grafično oblikovanje in razstave.

Scenografije

Nagrade

Viri in literatura

  • Emanat
  • SSG Trst

Zunanje povezave