Milena Morača: Razlika med redakcijama
Vrstica 3: Vrstica 3:


==Življenjepis==  
==Življenjepis==  
Milena Morača je slovenska sopranistka bosanskega rodu, ki se je rodila 20. decembra 1954 v Banjaluki. Vpisala se je na Srednjo glasbeno šolo v Banjaluki, v oddelek za teoretske predmete ter solopetje. Zaradi izjemnih višin in prirojene gibkosti glasu jo je profesorica Julija Pejnović usmerila k petju najvišjih sopranskih vlog. Po diplomi na Srednji šoli se je v Zagrebu vpisala na Akademijo za glasbo, vendar tam študija ni zaključila, temveč je študij nadaljevala v Ljubljani pri profesorici Ondini Otti Klasinc. Ta jo je tudi spodbudila, da se je že kot študentka drugega letnika prijavila v mariborsko Opero, kjer so iskali koloraturni sopran – bila je sprejeta in v prvi sezoni (1976/77) odpela štiri premiere: njena prva vloga pa je bila Frasquita v Bizetovi operi ''Carmen''. Sledile so Ninon v ''Gorenjskem slavčku'', Marguerita v ''Prebrisani vdovi'' Ermanna Wolf-Ferrarija in Rozina v ''Seviljskem brivcu''. Leto za tem se je udeležila pevskega tekmovanja Villa Manin v italijanskem Vidmu in tam prejela drugo nagrado. Do leta 1980 je pevka v Mariboru nastopila še kot Suzana v ''Figarovi svatbi'' in kot Kora v operi ''Lizistrata'' Darijana Božiča. Na Akademiji je diplomirala leta 1980, po diplomi se je izpopolnjevala še v Londonu, na Dunaju in v Beogradu. Leta 2004 je na Akademiji tudi uspešno opravila magisterij. Od leta 1981, ko je debitirala na odru ljubljanske opere kot Rozina v operi ''Seviljski brivec'', je bila do pokoja zvesta temu odru.  
Rojena 20.12. 1954 v Banja Luki. Solopetje začela študirati s štirinajstimi leti na Srednji glasbeni šoli pri prof. Juliji Pejnović. Po maturi je bila sprejeta na Glasbeno Akademijo v Zagrebu v klaso prof. Ivo Lhotka Kalinski. Po končanem prvem letniku je bila sprejeta na Akademijo za Glasbo v Ljubljani.
Petje je študirala pri tržaški sopranistki prof. Ondini Otta Klasinc, ki jo je poučevala v čistem »Bel canto« stilu. Pri njej je tudi diplomirala. Kasneje se je izpopolnjevala tudi na Dunaju, kot štipendistka Avstrijske vlade in v Londonu. Magisterij je pripravljala v Beogradu pri prof. Radmili Bakočević, končala pa v Ljubljani pri prof. Alenki Bunta.


Z leti se je njen glas v okviru sopranskega faha harmonično spreminjal, pela je lirske, dramske, komične in tragične vloge.
Po drugem letniku študija leta 1977 je bila angažirana v Mariborski Operi kot solistka in že v prvi sezoni odpela kar štiri premiere.


Upokojena prvakinja ljubljanske opere je v dobrih treh desetletjih poustvarila številne primadonske vloge, študija vlog pa se je lotevala skrajno skrbno: vlogo Violette je premlevala kar sedem let, največ naporov je vložila v študij naslovne vloge Janačkove opere ''Jenufa''. Za kreacijo te vloge in za vlogo Komponista v Straussovi operi ''Ariadna na Naksosu'' je prejela Nagrado Prešernovega sklada. Sicer pa je od vlog, ki jih je Morača kreirala na ljubljanskem opernem odru potrebno omeniti Abigailo v ''Nabuccu'', Musetto in Mimi v ''La Bohème'', Micaelo v ''Carmen'', Kraljico noči v ''Čarobni piščali'', Despino v ''Cosi fan tutte'', Zerlino v ''Don Juanu'', Norino v ''Don Pasqualu'', Adino v ''Ljubezenskem napoju'', Anico v ''Ekvinokciju'', Mirtokle v ''Mrtvih očeh'' in Minko v ''Gorenjskem slavčku''. Posebne omembe vreden je njen nastop v vlogi Marguerite de Valois v Meyerbeerovi opere ''Hugenoti'' leta 1998. Zaradi bolezni kolegice je morala v petih dneh naštudirati in nastopiti v obsežni in težavni vlogi Marguerite, ki je do takrat ni prav nič poznala. Premiero je odpela z velikim uspehom, brez spodrsljaja.
Solistka državne Operne hiše, [[SNG Opera in balet Ljubljana]] je postala leta 1981.


Ob nastopih na ljubljanskem opernem odru so Mileno Moračo slišali in videli v Ankari kot Lucio Lammermoor, v zagrebški Operi je pela naslovno vlogo v Leharjevi opereti ''Vesela vdova'', Suzano v ''Figarovi svatbi'' in Georgetto v Puccinijevi operi ''Plašč'', na Reki je pela Gildo v ''Rigolettu'' in Rosalindo v ''Netopirju'', v Mariboru Violetto v ''Traviati'' in Rosalindo.  
Je pevka z velikim obsegom glasu in različnih vlog.


V okviru ansambla Teater mobil je s skupino kolegov iz ljubljanske Opere na prirejenih predstavah s klavirsko spremljavo nastopila kot Violetta v ''Traviati'', Rosalinda v ''Netopirju'' in Minka v ''Gorenjskem slavčku'', ob orkestrski spremljavi z magnetofonskega traku pa kot Tosca.
Njen repertoar je zapolnjen z vlogami, ki zahtevajo ekstremne koloraturne višine, kot na primer Kraljica noči, v Mozartovi operi ''Čarobna piščal'', do vlog, ki so napisane za visoki mezzosopran, kar je na primer vloga Komponista v operi ''Ariadna na Naxosu'' Riharda Straussa, za katero je dobila nagrado Prešernovega sklada; vse do najzahtevnejših primadonskih vlog kot so Bellinijeva ''Norma'', Verdijev ''Nabucco - Abigaille'', Puccinijeva ''Manon Lescaut'', ''Madame Butterfly'' …


Od leta 2004 je poročena z Jurijem Součkom.
Treba je omeniti tudi velik igralski dar, ki se izpričuje kakor v komičnih, tako tudi v tragičnih vlogah tako da za njo pravijo da je »najboljša igralka med pevkami«! Svoj smisel za odrsko komiko je pokazala v vlogah kot so Rosina ''Seviljski brivec'', Norina ''Don Pasquale'', Dona Felice, ''Štiri grobijani'', Colombina, ''Zvedave ženske'' ali kot temperamentna Rosalinda, ''Netopir''.
 
Še bolj se je uveljavila v najbolj tragičnih likih klasične operne literature, kot so ''La Traviata'', G. Verdija, kjer je bila pretresljiva Violetta. V Donizzetijevi ''Lucia di Lamermoore'' je bila ganljiva in krhka Lucija, kot tudi globoko tragična Jenufa v istoimenski operi L. Janačka.
 
Zaradi izredne moči transformacije, svoje univerzalnosti, nevsakdanjih pevskih in igralskih kvalitet, je kmalu postala ljubljenka občinstva.
 
Milena Morača je tudi nagrajenka mednarodnega pevskega tekmovanja v Italiji »Villa Manin«, katerega predsednik je bil slavni tenorist Mario dell Monaco.
 
V Sloveniji je Morača dobila največje priznanje za umetniško delovanje - nagrado Prešernovega sklada za vlogi Jenufe v istoimenski operi Leoša Janačka in Komponista v operi ''Ariadna na Naxosu'', Richarda Straussa.
 
Nastopa tudi na koncertnih odrih, predvsem v delih J. S. Bacha in W. A. Mozarta pa tudi v veliko delih slovenskih avtorjev. Kritika naklonjeno spremlja njeno umetniško pot, nesporna kritiška priznanja pa je Milena Morača prejela za vloge Violete, ''La Traviata'', Lucije, ''Lucia di Lamermoore'',  Rozine, ''Seviljski brivec'', Norine, ''Don Pasquale'', Rosalinde, ''Netopir'', še posebno Hanna, ''Vesela vdova'' ter Jenufa in ''Manon Lescaut'' …
Kritiških ovacij je bila deležna kot Giorgetta v Puccinijevem ''Il Tabarro'', Mirtokle v D¨Albertovi operi ''Mrtve oči'', Mayerberjevih ''Hugenotti'', kot Kraljica Margot.


==Vloge==
==Vloge==

Redakcija: 22:09, 6. marec 2023


Življenjepis

Rojena 20.12. 1954 v Banja Luki. Solopetje začela študirati s štirinajstimi leti na Srednji glasbeni šoli pri prof. Juliji Pejnović. Po maturi je bila sprejeta na Glasbeno Akademijo v Zagrebu v klaso prof. Ivo Lhotka Kalinski. Po končanem prvem letniku je bila sprejeta na Akademijo za Glasbo v Ljubljani. Petje je študirala pri tržaški sopranistki prof. Ondini Otta Klasinc, ki jo je poučevala v čistem »Bel canto« stilu. Pri njej je tudi diplomirala. Kasneje se je izpopolnjevala tudi na Dunaju, kot štipendistka Avstrijske vlade in v Londonu. Magisterij je pripravljala v Beogradu pri prof. Radmili Bakočević, končala pa v Ljubljani pri prof. Alenki Bunta.

Po drugem letniku študija leta 1977 je bila angažirana v Mariborski Operi kot solistka in že v prvi sezoni odpela kar štiri premiere.

Solistka državne Operne hiše, SNG Opera in balet Ljubljana je postala leta 1981.

Je pevka z velikim obsegom glasu in različnih vlog.

Njen repertoar je zapolnjen z vlogami, ki zahtevajo ekstremne koloraturne višine, kot na primer Kraljica noči, v Mozartovi operi Čarobna piščal, do vlog, ki so napisane za visoki mezzosopran, kar je na primer vloga Komponista v operi Ariadna na Naxosu Riharda Straussa, za katero je dobila nagrado Prešernovega sklada; vse do najzahtevnejših primadonskih vlog kot so Bellinijeva Norma, Verdijev Nabucco - Abigaille, Puccinijeva Manon Lescaut, Madame Butterfly …

Treba je omeniti tudi velik igralski dar, ki se izpričuje kakor v komičnih, tako tudi v tragičnih vlogah tako da za njo pravijo da je »najboljša igralka med pevkami«! Svoj smisel za odrsko komiko je pokazala v vlogah kot so Rosina Seviljski brivec, Norina Don Pasquale, Dona Felice, Štiri grobijani, Colombina, Zvedave ženske ali kot temperamentna Rosalinda, Netopir.

Še bolj se je uveljavila v najbolj tragičnih likih klasične operne literature, kot so La Traviata, G. Verdija, kjer je bila pretresljiva Violetta. V Donizzetijevi Lucia di Lamermoore je bila ganljiva in krhka Lucija, kot tudi globoko tragična Jenufa v istoimenski operi L. Janačka.

Zaradi izredne moči transformacije, svoje univerzalnosti, nevsakdanjih pevskih in igralskih kvalitet, je kmalu postala ljubljenka občinstva.

Milena Morača je tudi nagrajenka mednarodnega pevskega tekmovanja v Italiji »Villa Manin«, katerega predsednik je bil slavni tenorist Mario dell Monaco.

V Sloveniji je Morača dobila največje priznanje za umetniško delovanje - nagrado Prešernovega sklada za vlogi Jenufe v istoimenski operi Leoša Janačka in Komponista v operi Ariadna na Naxosu, Richarda Straussa.

Nastopa tudi na koncertnih odrih, predvsem v delih J. S. Bacha in W. A. Mozarta pa tudi v veliko delih slovenskih avtorjev. Kritika naklonjeno spremlja njeno umetniško pot, nesporna kritiška priznanja pa je Milena Morača prejela za vloge Violete, La Traviata, Lucije, Lucia di Lamermoore, Rozine, Seviljski brivec, Norine, Don Pasquale, Rosalinde, Netopir, še posebno Hanna, Vesela vdova ter Jenufa in Manon Lescaut … Kritiških ovacij je bila deležna kot Giorgetta v Puccinijevem Il Tabarro, Mirtokle v D¨Albertovi operi Mrtve oči, Mayerberjevih Hugenotti, kot Kraljica Margot.

Vloge

2020 -

2010 - 2019

2000 - 2009

1990 - 1999

  • 1994 Hanna; Franz Lehár VESELA VDOVA, HNK Opera Zagreb

1980 - 1989

1970 - 1979

Nagrade

  • 1996 Nagrada Prešernovega sklada za vlogo Jenufe v istoimenski operi in za vlogo Komponista v Straussovi operi Ariadna na Naksosu

Viri in literatura

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Milena_Morača&oldid=56916«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori