Tanja Dimitrievska: Razlika med redakcijama

Brez povzetka urejanja
 
(38 vmesnih redakcij 6 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Kategorija:Ustvarjalci|Dimitrievska, Tanja]]
[[Kategorija:Ustvarjalci|Dimitrievska, Tanja]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Dimitrievska, Tanja]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Dimitrievska, Tanja]]
<div style="float: right">[[Slika:TanjaDimitrievska2024.png|500px|Foto: Peter Giodani]]</div>
==Življenjepis==
==Življenjepis==
Tanja Dimitrievska se je rodila 1. avgusta 1968. Na [[AGRFT]] se je vpisala 1987 in študirala dramsko igro in umetniško besedo najprej v letniku Kristijana Mucka in Matjaža Zupančiča, potem pa Kristijana Mucka in Dušana Mlakarja. Diplomirala je leta 1993. Študij je zaključila z vlogama Franceschine v ''Življenju plejbojev'' D. Jovanovića in Amalie v uprizoritvi ''Kaj je resnica?'' L. Pirandella. Že kot študentka je igrala v [[SMG|Slovenskem mladinskem gledališču]] (''Odisej in sin ali Svet in dom'' V. Tauferja), v ljubljanski [[SNG Drama Ljubljana|Drami]] (''Peer Gynt'' H. Ibsena), predvsem pa v [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču Kranj]] (''Mojca Pokrajculja, Norčavi striček'' Frank Z. Zupančiča). Prešernovo gledališče je bilo po končanem študiju pol leta tudi njena prva zaposlitev. V tem času je oblikovala pomembno vlogo Amelie v ''Domu Bernarde Alba'' F. G. Lorce.
Čeprav je nekaj vlog v [[MGL]] ustvarila že prej, je redna članica tega gledališča od leta 1995, ko je zablestela v vlogi Nanike v ''Iztrohnjenem srcu'' Evalda Flisarja. Do danes je v [[MGL]] izoblikovala že več kot 30 vlog: bila je Ingrid v komediji ''Dohodnina'' J. J. Bricaira, Carmiana v ''Antoniju in Kleopatri'' W. Shakespeara, Lisa v ''Zgodbi o uspehu'' D. Marguliesa, Hanna v ''Vedno se kdo izgubi'' R. Lundána, Annelle v ''Jeklenih magnolijah'' R. Harlinga, Amalia Balicke v Brechtovih ''Bobnih v noči'' in Grofica Capuletova v ''Romeu in Juliji'' W. Shakespeara, Tatjana v ''Ptičeslovju'' A. Stroganova, Fekla Ivanovna v ''Ženitvi'' N. V. Gogolja …
Občasno je nastopala tudi v drugih gledališčih, predvsem v otroških predstavah. V [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču]] je igrala naslovno vlogo v ''Sapramiški'' S. Makarovič in nastopila v vlogi Ane v uprizoritvi ''Ana in kralj'', ki je padel iz pravljice T. Roberta, za katero je bila nagrajena z [[Zlata paličica|zlato paličico]]. Sodelovala je tudi s Kulturnim domom [[Španski borci]] (''Snežna kraljica, Janko in Metka'').
Igrala je tudi v nekaj filmih (''Morana'' Andreja Košaka, ''Patriot'' Tuga Štiglica), televizijskih igrah (Sprava T. Partljiča) in nadaljevankah (''Kriminalne zgodbe'') ter nekajkrat sodelovala v radijskih igrah.
Članica igralskega ansambla [[MGL]] od 1. 4. 1995.
==Vloge v gledališču==
==Vloge v gledališču==
*2007 Diane; Jean-Marie Chevret ''V drugo gre rado'', r. [[Dušan Mlakar]], [[MGL]]
{{#dynamic_content:rep | person | 673 | roles}}
*1992 Helena; Henrik Ibsen ''Nora'', r. Dušan Mlakar, [[Prešernovo gledališče Kranj]]
 
*1991 Svat, Trolica, Arabka, Kari, Faran, Norec, Kaplja rose; Henrik Ibsen ''Peer Gynt'', r. [[Slobodan Unkovski]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*1990 [[Veno Taufer]] ''[[Odisej in sin ali Svet in dom]]'', r. [[Vito Taufer]], [[Slovensko mlainsko gledališče]], Ljubljana
*1989 Nelly; John Millington Synge ''Junak z zahoda'', r. [[Eduard Miler]], [[MGL]]


==Vloge na filmu in televiziji==
==Vloge na radiu==
==Nagrade==
==Nagrade==
==Bibliografija==
*1993 Nagrada festivala Zlata paličica za vlogo Ane v ''Ana in kralj, ki je padel iz pravljice'', Prešernovo gledališče Kranj
==Literatura==
 
==Viri in literatura==
*[http://zdus.si/ ZDUS]
*MGL
==Fotogalerija==
==Fotogalerija==


Vrstica 22: Vrstica 32:


==Zunanje povezave==
==Zunanje povezave==
[[priimek ime:=Dimitrievska, Tanja| ]]
 
[[škrbinski prag:=presežen| ]]
[http://www.mgl.si/  MGL]

Trenutna redakcija s časom 20:48, 5. september 2024


Foto: Peter Giodani

Življenjepis

Tanja Dimitrievska se je rodila 1. avgusta 1968. Na AGRFT se je vpisala 1987 in študirala dramsko igro in umetniško besedo najprej v letniku Kristijana Mucka in Matjaža Zupančiča, potem pa Kristijana Mucka in Dušana Mlakarja. Diplomirala je leta 1993. Študij je zaključila z vlogama Franceschine v Življenju plejbojev D. Jovanovića in Amalie v uprizoritvi Kaj je resnica? L. Pirandella. Že kot študentka je igrala v Slovenskem mladinskem gledališču (Odisej in sin ali Svet in dom V. Tauferja), v ljubljanski Drami (Peer Gynt H. Ibsena), predvsem pa v Prešernovem gledališču Kranj (Mojca Pokrajculja, Norčavi striček Frank Z. Zupančiča). Prešernovo gledališče je bilo po končanem študiju pol leta tudi njena prva zaposlitev. V tem času je oblikovala pomembno vlogo Amelie v Domu Bernarde Alba F. G. Lorce.

Čeprav je nekaj vlog v MGL ustvarila že prej, je redna članica tega gledališča od leta 1995, ko je zablestela v vlogi Nanike v Iztrohnjenem srcu Evalda Flisarja. Do danes je v MGL izoblikovala že več kot 30 vlog: bila je Ingrid v komediji Dohodnina J. J. Bricaira, Carmiana v Antoniju in Kleopatri W. Shakespeara, Lisa v Zgodbi o uspehu D. Marguliesa, Hanna v Vedno se kdo izgubi R. Lundána, Annelle v Jeklenih magnolijah R. Harlinga, Amalia Balicke v Brechtovih Bobnih v noči in Grofica Capuletova v Romeu in Juliji W. Shakespeara, Tatjana v Ptičeslovju A. Stroganova, Fekla Ivanovna v Ženitvi N. V. Gogolja …

Občasno je nastopala tudi v drugih gledališčih, predvsem v otroških predstavah. V Prešernovem gledališču je igrala naslovno vlogo v Sapramiški S. Makarovič in nastopila v vlogi Ane v uprizoritvi Ana in kralj, ki je padel iz pravljice T. Roberta, za katero je bila nagrajena z zlato paličico. Sodelovala je tudi s Kulturnim domom Španski borci (Snežna kraljica, Janko in Metka).

Igrala je tudi v nekaj filmih (Morana Andreja Košaka, Patriot Tuga Štiglica), televizijskih igrah (Sprava T. Partljiča) in nadaljevankah (Kriminalne zgodbe) ter nekajkrat sodelovala v radijskih igrah.

Članica igralskega ansambla MGL od 1. 4. 1995.

Vloge v gledališču


Nagrade

  • 1993 Nagrada festivala Zlata paličica za vlogo Ane v Ana in kralj, ki je padel iz pravljice, Prešernovo gledališče Kranj

Viri in literatura

Fotogalerija

Zunanje povezave

MGL