Matjaž Turk: Razlika med redakcijama

 
(21 vmesnih redakcij 7 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Kategorija:Ustvarjalci|Turk, Matjaž]]
[[Kategorija:Ustvarjalci|Turk, Matjaž]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Turk, Matjaž]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Turk, Matjaž]]
[[Slika:Turk Matjaz foto Tone Stojko.jpg|Foto: Tone Stojko]]
==Življenjepis==
==Življenjepis==
Matjaž Turk, po rodu iz Metlike (25. avgust 1938), je v Ljubljani najprej doštudiral arhitekturo in zatem še gledališko igro na AGRFT. Diplomiral je v vlogi Mrve s predstavo [[Ivan Cankar|Cankarjeve]] ''[[Lepa Vida|Lepe Vide]]''. Od leta 1969 je dobro desetletje ustvarjal kot scenograf in igralec v tedanjem Primorskem dramskem gledališču, v Novi Gorici, od leta 1979 pa je bil redno angažiran kot igralec v [[MGL]].
Potem ko je odigral več manjših vlog, je sledilo obdobje, v katerem so ga režiserji vabili tudi v druga gledališča. Leta 1967 je igral Pjotra v ''Ivanovu'' A. P. Čehova, ki ga je na odru SNG Drama Ljubljana režiral eden najprominentnejših režiserjev [[Bojan Stupica]].
Od leta 1979, ko se je pridružil ansamblu MGL, pa do upokojitve leta 2006 je na odru MGL ustvaril več kot šestdeset vlog. V svojem igralskem izrazu je bil izjemno raznolik, saj so mu bile zaupane vloge tako iz klasičnega repertoarja kot tudi iz sodobnih del.
S svojo markantno odrsko pojavo je obogatil marsikatero dramo, vendar se je enako dobro znašel tudi v komedijah, kar navsezadnje potrjuje tudi Severjeva nagrada, ki jo leta 1976 prejel za vlogo Pingleta v Feydeaujevem ''Hotelu svobodne menjave''.
Umrl je leta 2023 v 84. letu starosti.
==Vloge v gledališču==
==Vloge v gledališču==
*1995 Sodni sluga; [[Dominik Smole]] ''[[Zlata čeveljčka]]'', r. [[Matjaž Zupančič]], ''Prešernovo gledališče Kranj''
{{#dynamic_content:rep | person | 591 | roles}}
*1992 Poševni človek; [[Evald Flisar]] ''[[Kaj pa Leonardo]]'', r. [[Dušan Mlakar]], [[MGL]]
==Scenografije==
*1992 Sluga; Luigi Pirandello ''Kaj je resnica'', r. [[Dušan Jovanović]], MGL
{{#dynamic_content:rep | person | 591 | scenographies}}
*1991 Spitignev; [[Vili Ravnjak]] ''[[Tugomer ali Tisti, ki meri žalost]]'', r. [[Mira Erceg]], MGL
*1991 Nikolaj Platonovič; Vladimir Kunin ''Intergirl'', r. [[Žarko Petan]], MGL
*1990 Knurr; Klaus Mann ''Mefisto'', r. Žarko Petan, MGL
*1989 Budalo, [[Anton Tomaž Linhart]] ''[[Ta veseli dan ali Matiček se ženi]]'', r. [[Zvone Šedlbauer]], MGL
*1989 Miha Stopar; [[Stane Kavčič]] ''[[Karambol]]'', r. [[Branko Kraljevič]], MGL
*1988 Bonaventura; [[Oton Župančič]] ''[[Veronika Deseniška]]'', r. [[Vinko Möderndorfer]], MGL
*1987 Šolnik; William Shakespeare ''Ukročena trmoglavka'', r. Žarko Petan, MGL
*1987 Sodnik; [[Alenka Goljevšček]] ''[[Otrok, družina, družba ali Lepa Vida 1987]]'', r. Zvone Šedlbauer, MGL


==Vloge na filmu in televiziji==
==Vloge na filmu in televiziji==
==Vloge na radiu==
*2006 ''Mokuš'', celovečerni igrani film
*1989 ''Veter v mreži'', celovečerni igrani film
*1986 ''Nekaj na "g"'', kratki igrani TV film
*1985 ''Naš človek'', celovečerni igrani film
*1984 ''Nobeno sonce'', celovečerni igrani film
*1982 ''Razseljena oseba'', celovečerni igrani film
*1982 ''Pustota'', celovečerni igrani film
*1979 ''Iskanja'', celovečerni igrani film
*1978 ''Praznovanje pomladi'', celovečerni igrani film
*1978 ''Ko zorijo jagode'', celovečerni igrani film
*1977 ''To so gadi'', celovečerni igrani film
*1971 ''Poslednja postaja'', celovečerni igrani film
*1970 ''Rdeče klasje'', celovečerni igrani film
*1968 ''Sončni krik'', celovečerni igrani film
 
==Nagrade==
==Nagrade==
==Bibliografija==
*1968 Prešernova nagrada (akademijska) za vlogo '''Mrve''' v ''Lepi Vidi'' Ivana Cankarja, [[AGRFT]]
==Literatura==
*1976 [[Severjeva nagrada]] za vlogo '''Pingleta''' v Feydeaujevem ''Hotelu svobodne menjave''
 
==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
 
==Zunanje povezave==
==Zunanje povezave==
[[priimek ime:=Turk, Matjaž| ]]
[[škrbinski prag:=presežen| ]]

Trenutna redakcija s časom 22:41, 29. september 2024

Foto: Tone Stojko

Življenjepis

Matjaž Turk, po rodu iz Metlike (25. avgust 1938), je v Ljubljani najprej doštudiral arhitekturo in zatem še gledališko igro na AGRFT. Diplomiral je v vlogi Mrve s predstavo Cankarjeve Lepe Vide. Od leta 1969 je dobro desetletje ustvarjal kot scenograf in igralec v tedanjem Primorskem dramskem gledališču, v Novi Gorici, od leta 1979 pa je bil redno angažiran kot igralec v MGL.

Potem ko je odigral več manjših vlog, je sledilo obdobje, v katerem so ga režiserji vabili tudi v druga gledališča. Leta 1967 je igral Pjotra v Ivanovu A. P. Čehova, ki ga je na odru SNG Drama Ljubljana režiral eden najprominentnejših režiserjev Bojan Stupica.

Od leta 1979, ko se je pridružil ansamblu MGL, pa do upokojitve leta 2006 je na odru MGL ustvaril več kot šestdeset vlog. V svojem igralskem izrazu je bil izjemno raznolik, saj so mu bile zaupane vloge tako iz klasičnega repertoarja kot tudi iz sodobnih del.

S svojo markantno odrsko pojavo je obogatil marsikatero dramo, vendar se je enako dobro znašel tudi v komedijah, kar navsezadnje potrjuje tudi Severjeva nagrada, ki jo leta 1976 prejel za vlogo Pingleta v Feydeaujevem Hotelu svobodne menjave.

Umrl je leta 2023 v 84. letu starosti.

Vloge v gledališču

Scenografije

Vloge na filmu in televiziji

  • 2006 Mokuš, celovečerni igrani film
  • 1989 Veter v mreži, celovečerni igrani film
  • 1986 Nekaj na "g", kratki igrani TV film
  • 1985 Naš človek, celovečerni igrani film
  • 1984 Nobeno sonce, celovečerni igrani film
  • 1982 Razseljena oseba, celovečerni igrani film
  • 1982 Pustota, celovečerni igrani film
  • 1979 Iskanja, celovečerni igrani film
  • 1978 Praznovanje pomladi, celovečerni igrani film
  • 1978 Ko zorijo jagode, celovečerni igrani film
  • 1977 To so gadi, celovečerni igrani film
  • 1971 Poslednja postaja, celovečerni igrani film
  • 1970 Rdeče klasje, celovečerni igrani film
  • 1968 Sončni krik, celovečerni igrani film

Nagrade

  • 1968 Prešernova nagrada (akademijska) za vlogo Mrve v Lepi Vidi Ivana Cankarja, AGRFT
  • 1976 Severjeva nagrada za vlogo Pingleta v Feydeaujevem Hotelu svobodne menjave

Viri in literatura

  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.

Zunanje povezave