Diego de Brea: Razlika med redakcijama
m (→Nagrade) |
|||
(61 vmesnih redakcij 10 uporabnikov ni prikazanih) | |||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Kategorija:Ustvarjalci|Brea, Diego De]] | [[Kategorija:Ustvarjalci|Brea, Diego De]] | ||
[[Kategorija:Režiserji|Brea, Diego De]] | [[Kategorija:Režiserji|Brea, Diego De]] | ||
[[Kategorija:Scenografi|Brea, Diego De]] | |||
[[Kategorija:Kostumografi|Brea, Diego De]] | |||
<div style="float: right">[[Slika:Diego_de_Brea.jpg|370px|Foto: Peter Uhan]]</div> | |||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
Rodil se je l. 1969. Študiral je primerjalno književnost in umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani in nekaj časa delal kot vodja gledališkega oddelka »stiki z javnostjo« v [[PDG Nova Gorica]]. Leta 1995 se je vpisal na gledališko režijo na [[AGRFT]] v Ljubljani. Njegova diplomska predstava, ''Obločnica, ki se rojeva'', je bila leta 1999 nagrajena na mednarodnem gledališkem festivalu študentske produkcije v Brnu. | |||
V skoraj dvajsetletni karieri je podpisal številne odmevne predstave v slovenskih repertoarnih in neinstitucionalnih gledališčih. Režijsko delo senzibilno prepleta s prepoznavno scenografsko-likovno podobo in dramaturško analitičnostjo. Njegovo režijsko delo se »napaja iz nikoli odpravljenega razkoraka med željo in njeno uresničitvijo, med sanjami in resničnostjo, med svobodo in ujetostjo«. Zanj je gledališče »svet, ki bi si ga ljudje zaželeli, svet, v katerega bi radi vstopili, svet, ki bi v njihovo življenje prinesel tisto, kar jim v vsakdanjiku manjka. Gledališče absolutno ni zrcalo sveta, to je ključna napaka v razumevanju, teater prinaša drugost, od vseh umetnosti premore najmočnejšo iluzijo. Toliko, kolikor prenese gledališče, ne prenese nihče in nič drugega«. | |||
Loteva se različnih žanrov, od mladinskih iger in lutkovnih predstav (celo lutkovne operne predstave), prek avtorskih projektov, klasičnih in sodobnih besedil, glasbenega vodvila, opernih predstav in kulturnih prireditev. Njegove uprizoritve so gostovale na prestižnih festivalih doma in v tujini: na Mednarodnem gledališkem festivalu MES v Sarajevu, na festivalu v Varni v Bolgariji, na Dnevih satire v Zagrebu, na Jugoslovanskem gledališkem festivalu v Užicu v Srbiji, na festivalih [[Mladi levi]] in [[Exodos]], Mittlefestu v Čedadu v Italiji, Mednarodnem festivalu malih odrov Reka na Hrvaškem, BOK FEST 2012 v Bjelovarju na Hrvaškem, Festivalu mediteranskega gledališča Purgatorije v Črni gori, Festivalu Ohridsko poletje na Ohridu v Makedoniji, Splitskem poletju na Hrvaškem, Festivalu Passages (Metz, Francija), Teatro Metastasio Stabile della Toscana (Prato, Italija), Centquatre (Pariz, Francija), Ibero-ameriškem gledališkem festivalu v Bogoti v Kolumbiji. Njegove predstave so gostovale tudi v Rimu, Londonu, Antwerpnu, Monsu, Dortmundu … | |||
V Italiji je z operno pevko Eleonoro Jankovic po Wagnerjevih motivih zrežiral avtorski projekt z naslovom ''Leonora''. | |||
Za avtorski projekt ''Dvoboj'' je leta 2002 prejel posebno [[Borštnikovo nagrado|nagrado Borštnikovega srečanja,]] leta 2005 pa na istem festivalu za predstavi ''Kraljica Margot'' in ''Edvard Drugi'' nagrado za estetski preboj. Prejel je [[Zlata ptica|Zlato ptico]] za gledališče leta 2002. S komedijo ''Ko sem bil mrtev'' je navdušil občinstvo in kritiko: postal žlahtni režiser [[Dnevi komedije|Dnevov komedije]] 2011, predstava je dobila nagrado žlahtna komedija po izboru strokovne žirije, nagrado revije Tmača art na Festivalu MES v Sarajevu, nagrado ardalion za avtentičen gledališki izraz na 16. Jugoslovanskem gledališkem festivalu v Užicu, nagrado za najboljšo uprizoritev na 7. Festivalu mediteranskega gledališča Purgatorije 2012. Za režijo predstave ''Zločin in kazen'' je prejel nagrado na 4. mednarodnem ambientalnem gledališkem festivalu Tvrdjava teatar v Smederevu v Srbiji. Za njegovo avtorsko videnje Njegoševega ''Gorskega venca'' (Črnogorsko narodno gledališče, 2010) mu je posebno nagrado namenila žirija festivala FIAT 2014 v Podgorici. | |||
V letu 2013 je na položaju umetniškega direktorja v [[SNG Maribor|Slovenskem narodnem gledališču Maribor]] nasledil [[Vili Ravnjak|Vilija Ravnjaka]] ter na tej funkciji ostal do maja 2015. | |||
==Video== | |||
{{#embed:youtube | drN-AgXoHTc}} | |||
Nikolaj Vasiljevič Gogolj ''Revizor'', r. Diego de Brea, SNG Maribor | |||
==Režije== | ==Režije== | ||
===2021-=== | |||
{{#dynamic_content:rep | person | 12826 | directings | 2021-2030}} | |||
===2011-2020=== | |||
{{#dynamic_content:rep | person | 12826 | directings | 2011-2020}} | |||
===2001-2010=== | |||
{{#dynamic_content:rep | person | 12826 | directings | 2004-2010}} | |||
*2003 Roland Schimmelpfennig ''Arabska noč'', SNG Nova Gorica | *2003 Roland Schimmelpfennig ''Arabska noč'', SNG Nova Gorica | ||
{{#dynamic_content:rep | person | 12826 | directings | 2001-2003}} | |||
===1996-2000=== | |||
{{#dynamic_content:rep | person | 12826 | directings | 1999-2000}} | |||
*1999 slovesnost ob odkritju spomenika Rudolfu Maistru v Ljubljani | *1999 slovesnost ob odkritju spomenika Rudolfu Maistru v Ljubljani | ||
{{#dynamic_content:rep | person | 12826 | directings | 1991-1998}} | |||
*1998 Molière ''Učene ženske'', AGRFT | *1998 Molière ''Učene ženske'', AGRFT | ||
*1996/97 ''Pilot – hommage Srečku Kosovelu'', AGRFT | *1996/97 ''Pilot – hommage Srečku Kosovelu'', AGRFT | ||
==Scenografije== | |||
{{#dynamic_content:rep | person | 12826 | scenographies}} | |||
==Kostumografije== | |||
{{#dynamic_content:rep | person | 12826 | costume_designs}} | |||
==Nagrade== | ==Nagrade== | ||
*2005 | *2005 Nagrada za estetski preboj na Borštnikovem srečanju za predstavi ''Kraljica Margot'' (SMG) in ''Edvard Drugi'' (SNG Drama Ljubljana) | ||
*2002 | *2002 Nagrada Zlata ptica za gledališče | ||
*2002 Posebna nagrada Borštnikovega srečanja za avtorski projekt ''Dvoboj'' | *2002 Posebna nagrada Borštnikovega srečanja za avtorski projekt ''Dvoboj'' | ||
*1999 Nagrada na mednarodnem gledališkem festivalu študentske produkcije v Brnu za predstavo ''Obločnica, ki se rojeva'' | *1999 Nagrada na mednarodnem gledališkem festivalu študentske produkcije v Brnu za predstavo ''Obločnica, ki se rojeva'' | ||
== | ==Viri in literatura== | ||
*[[Drama SNG Maribor]] | |||
==Posebni članki== | |||
*[[Diego de Brea/Maša Pfeifer: Jean Genete - Služkinji|Maša Pfeifer: Jean Genete - Služkinji]], Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Seminarska naloga (2008/09), Mentor: as. dr. [[Gašper Troha]], Ljubljana, 2009 | |||
==Zunanje povezave== | ==Zunanje povezave== | ||
*[http://www.delo.si/kultura/oder/diego-de-brea-mentalna-paraliza-je-strahotna.html Diego de Brea: "Mentalna paraliza je strahotna" - www.delo.si] | |||
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/diego-de-brea-in-dostojevski Tomaž Toporišič: "Diego de Brea in Dostojevski" - www.sigledal.org] | |||
*[http://www.delo.si/kultura/oder/diego-de-brea-na-ravnjakovo-mesto.html Diego de Brea na Ravnjakovo mesto - www.delo.si] | |||
*[http://www.delo.si/sobotna/danes-je-laz-najvecje-orozje-resnice-ni-vec.html Danes je laž največje orožje, resnice ni več - www.delo.si, 30.04.2015] | |||
[ | |||
[ | |||
[ | |||
Trenutna redakcija s časom 10:19, 12. julij 2024
Življenjepis
Rodil se je l. 1969. Študiral je primerjalno književnost in umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani in nekaj časa delal kot vodja gledališkega oddelka »stiki z javnostjo« v PDG Nova Gorica. Leta 1995 se je vpisal na gledališko režijo na AGRFT v Ljubljani. Njegova diplomska predstava, Obločnica, ki se rojeva, je bila leta 1999 nagrajena na mednarodnem gledališkem festivalu študentske produkcije v Brnu.
V skoraj dvajsetletni karieri je podpisal številne odmevne predstave v slovenskih repertoarnih in neinstitucionalnih gledališčih. Režijsko delo senzibilno prepleta s prepoznavno scenografsko-likovno podobo in dramaturško analitičnostjo. Njegovo režijsko delo se »napaja iz nikoli odpravljenega razkoraka med željo in njeno uresničitvijo, med sanjami in resničnostjo, med svobodo in ujetostjo«. Zanj je gledališče »svet, ki bi si ga ljudje zaželeli, svet, v katerega bi radi vstopili, svet, ki bi v njihovo življenje prinesel tisto, kar jim v vsakdanjiku manjka. Gledališče absolutno ni zrcalo sveta, to je ključna napaka v razumevanju, teater prinaša drugost, od vseh umetnosti premore najmočnejšo iluzijo. Toliko, kolikor prenese gledališče, ne prenese nihče in nič drugega«.
Loteva se različnih žanrov, od mladinskih iger in lutkovnih predstav (celo lutkovne operne predstave), prek avtorskih projektov, klasičnih in sodobnih besedil, glasbenega vodvila, opernih predstav in kulturnih prireditev. Njegove uprizoritve so gostovale na prestižnih festivalih doma in v tujini: na Mednarodnem gledališkem festivalu MES v Sarajevu, na festivalu v Varni v Bolgariji, na Dnevih satire v Zagrebu, na Jugoslovanskem gledališkem festivalu v Užicu v Srbiji, na festivalih Mladi levi in Exodos, Mittlefestu v Čedadu v Italiji, Mednarodnem festivalu malih odrov Reka na Hrvaškem, BOK FEST 2012 v Bjelovarju na Hrvaškem, Festivalu mediteranskega gledališča Purgatorije v Črni gori, Festivalu Ohridsko poletje na Ohridu v Makedoniji, Splitskem poletju na Hrvaškem, Festivalu Passages (Metz, Francija), Teatro Metastasio Stabile della Toscana (Prato, Italija), Centquatre (Pariz, Francija), Ibero-ameriškem gledališkem festivalu v Bogoti v Kolumbiji. Njegove predstave so gostovale tudi v Rimu, Londonu, Antwerpnu, Monsu, Dortmundu … V Italiji je z operno pevko Eleonoro Jankovic po Wagnerjevih motivih zrežiral avtorski projekt z naslovom Leonora.
Za avtorski projekt Dvoboj je leta 2002 prejel posebno nagrado Borštnikovega srečanja, leta 2005 pa na istem festivalu za predstavi Kraljica Margot in Edvard Drugi nagrado za estetski preboj. Prejel je Zlato ptico za gledališče leta 2002. S komedijo Ko sem bil mrtev je navdušil občinstvo in kritiko: postal žlahtni režiser Dnevov komedije 2011, predstava je dobila nagrado žlahtna komedija po izboru strokovne žirije, nagrado revije Tmača art na Festivalu MES v Sarajevu, nagrado ardalion za avtentičen gledališki izraz na 16. Jugoslovanskem gledališkem festivalu v Užicu, nagrado za najboljšo uprizoritev na 7. Festivalu mediteranskega gledališča Purgatorije 2012. Za režijo predstave Zločin in kazen je prejel nagrado na 4. mednarodnem ambientalnem gledališkem festivalu Tvrdjava teatar v Smederevu v Srbiji. Za njegovo avtorsko videnje Njegoševega Gorskega venca (Črnogorsko narodno gledališče, 2010) mu je posebno nagrado namenila žirija festivala FIAT 2014 v Podgorici.
V letu 2013 je na položaju umetniškega direktorja v Slovenskem narodnem gledališču Maribor nasledil Vilija Ravnjaka ter na tej funkciji ostal do maja 2015.
Video
Nikolaj Vasiljevič Gogolj Revizor, r. Diego de Brea, SNG Maribor
Režije
2021-
2011-2020
2001-2010
- 2003 Roland Schimmelpfennig Arabska noč, SNG Nova Gorica
1996-2000
- 1999 slovesnost ob odkritju spomenika Rudolfu Maistru v Ljubljani
- 1998 Molière Učene ženske, AGRFT
- 1996/97 Pilot – hommage Srečku Kosovelu, AGRFT
Scenografije
Kostumografije
Nagrade
- 2005 Nagrada za estetski preboj na Borštnikovem srečanju za predstavi Kraljica Margot (SMG) in Edvard Drugi (SNG Drama Ljubljana)
- 2002 Nagrada Zlata ptica za gledališče
- 2002 Posebna nagrada Borštnikovega srečanja za avtorski projekt Dvoboj
- 1999 Nagrada na mednarodnem gledališkem festivalu študentske produkcije v Brnu za predstavo Obločnica, ki se rojeva
Viri in literatura
Posebni članki
- Maša Pfeifer: Jean Genete - Služkinji, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Seminarska naloga (2008/09), Mentor: as. dr. Gašper Troha, Ljubljana, 2009