Fran Žižek: Razlika med redakcijama

Brez povzetka urejanja
 
(20 vmesnih redakcij 4 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 2: Vrstica 2:
[[Kategorija:Režiserji|Žižek, Fran]][[Kategorija:Umetniški vodje|Žižek,Fran]]
[[Kategorija:Režiserji|Žižek, Fran]][[Kategorija:Umetniški vodje|Žižek,Fran]]
==Življenjepis==
==Življenjepis==
(*1914, Maribor † 27.5.2008, Medvode) Študiral je v Pragi, se z gledoval pri Burianovem gledališču D38. Julija 1938 je v Mariboru ustanovil [[Neodvisno gledališče]]. 11. julija 1938 je Žižek sklical tiskovno konferenco in pojasnil svoje poglede na položaj slovenskega gledališča. Zavzel se je za nedovisno gledališče, ki bi ne bilo odvisno od raznih političnih strank in bi bilo alternativa meščanskemu gledališču. 18. 9. 1938 je bila nato ustanovljena zadruga, ki naj bi omogočila delo Žižkovega gledališča.  Registracijo zadruge Neodvisno gledališče je oblast zavlačevala z raznoraznimi izgovori. Glavni vzrok zavlačevanja je bilo dejstvo, da so bili v odboru zadruge znani komunisti. Tako v Mariboru Neodvisno gledališče ni moglo zaživeti. (Mavrič, 1988) Na povabilo [[Anton Ingolič|Antona Ingoliča]] se s svojim avantgardnim gledališčem preseli leta 1939 na Ptuj, kjer v dveh letih ustvari serijo prelomnih uprizoritev.
Fran Žižek se je rodil v Mariboru, 20. decembra 1914. Študiral je v Pragi, se zgledoval po Burianovem gledališču D38. Julija 1938 je v Mariboru ustanovil [[Neodvisno gledališče]]. 11. julija 1938 je Žižek sklical tiskovno konferenco in pojasnil svoje poglede na položaj slovenskega gledališča. Zavzel se je za neodvisno gledališče, ki bi ne bilo odvisno od raznih političnih strank in bi bilo alternativa meščanskemu gledališču. 18. 9. 1938 je bila nato ustanovljena zadruga, ki naj bi omogočila delo Žižkovega gledališča.  Registracijo zadruge Neodvisno gledališče je oblast zavlačevala z raznoraznimi izgovori. Glavni vzrok zavlačevanja je bilo dejstvo, da so bili v odboru zadruge znani komunisti. Tako v Mariboru Neodvisno gledališče ni moglo zaživeti. (Mavrič, 1988) Na povabilo [[Anton Ingolič|Antona Ingoliča]] se s svojim avantgardnim gledališčem preseli leta 1939 na Ptuj, kjer v dveh letih ustvari serijo prelomnih uprizoritev.
Po vojni režiral v [[SNG Maribor|mariborski Drami]], v letih 1947 - 1951 deloval v [[SNG Drama Ljubljana]]. Leta 1958je režiral prvo slovensko tv uprizoritev (''Noč na verne duše'') in izvirno tv opero (''Dokotor Petelin'').  
Po vojni režiral v [[SNG Maribor|mariborski Drami]], v letih 1947 - 1951 deloval v [[SNG Drama Ljubljana]]. Leta 1958 je režiral prvo slovensko tv uprizoritev (''Noč na verne duše'') in izvirno tv opero (''Dokotor Petelin'').  
Bil je pionir umetniške televizijske produkcije, v Mariboru je ustanovil televizijski studio, bil ravnatelj Drame (1963 - 1967), ustanovitelj [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]], profesor na [[AGRFT]].
Bil je pionir umetniške televizijske produkcije, v Mariboru je ustanovil televizijski studio, bil ravnatelj Drame (1963 - 1967), ustanovitelj [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]], profesor na [[AGRFT]].
Zadnja leta svojega življenja se je ukvarjal s pisanjem scenarija za dokumentrno-igrani film z naslovom ''Od Poetovione do Ptuja''. Napisal je osem epizod (od rimskega časa do konca 1. svetovne vojne).
Zadnja leta svojega življenja se je ukvarjal s pisanjem scenarija za dokumentrno-igrani film z naslovom ''Od Poetovione do Ptuja''. Napisal je osem epizod (od rimskega časa do konca 1. svetovne vojne). Umrl je v Medvodah, 27. maja 2008.  


==Gledališke režije==
==Gledališke režije==
==1931-1940==
{{#dynamic_content:rep | person | 9186 | directings}}
*1940 [[Emil Smasek]] in Fran Žižek ''[[Martin Krpan]]'', Gledališče Ptuj
 
*1940 Ernst ''Vzgojitelj Lanovec'', Gledališče Ptuj
==Scenografije==
*1940 [[Stanko Canjkar]] ''[[Nevarna igra]]'', Gledališče Ptuj
{{#dynamic_content:rep | person | 9186 | scenographies}}
*1940 Collalto ''Beneški trojčki'', Gledališče Ptuj
==Filmske režije==
*1940 [[Atnon Ingolič]] ''[[Sirote]]'', Gledališče Ptuj
*1981 ''Gorenjski slavček''
*1939 O'Neil ''Strast pod bresti'', Gledališče Ptuj
*1977 ''Ipavci''
*1939 Bratko Kreft ''Malomeščani'', Gledališče Ptuj
*1969 ''Naredite mi to deželo nemško''
*1939 Sofokles ''Kralj Edip'', Gledališče Ptuj
*1966 ''Doktor Petelin''
*1939 [[Josip Jurčič]] ''[[Deseti brat]]'', Gledališče Ptuj
*1964 ''Konec afere (Nogometna pravljica)''
*1939 ''Burka o jezičnem dohtarju'', Gledališče Ptuj
*1963 ''Vsakdanja zgodba''
*1939 Angelo Cerkovnik Kdo je kriv?, Gledališče Ptuj
*1962 ''Jugoslavija ekspres''
*1938 [[Jože Kranjc]] ''[[Detektiv Megla]]'', Gledališče Ptuj
*1961 ''Ta veseli dan ali Matiček se ženi''  
*1938 [[Ivan Cankar]] ''[[Lepa Vida]]'', Gledališče Ptuj
*1961 ''Hlapec Jernej in njegova pravica''
*1938 [[Anton Tomaž Linhart]] ''[[Ta veseli dan ali Matiček se ženi]]'', Gledališče Ptuj
*1958 ''Noč na verne duše''


==Drugo==
==Drugo==
* [[Polde Bibič]]: ''In memoriam Franu Žižku'' :{{Pdf|Zizek-vojna-1.pdf| 1. del}}; {{Pdf|Zizek-vojna-2.pdf|2. del}}
* [[Polde Bibič]]: ''In memoriam Franu Žižku'' :{{Pdf|Zizek-vojna-1.pdf| 1. del}}; {{Pdf|Zizek-vojna-2.pdf|2. del}}
==Nagrade==
==Nagrade==
*1995 Glazerjeva nagrada
*1975 Red dela z zlatim vencem
*1949 Red dela s srebrnim vencem


==Bibliografija==
==Bibliografija==
*Čarobno ogledalo
*''Čarobno ogledalo''
*Kako sem doživljal rojstvo in odraščanje slovenske televizije
*''Kako sem doživljal rojstvo in odraščanje slovenske televizije''
*Moja zgodnja gledališka leta
*''Moja zgodnja gledališka leta''
 
==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
*Slovenski filmski center
 
==Galerija==
<gallery>
Slika:Fran_Žižek_foto_sms.jpeg|Foto: Samo M. Strelec
Slika:Fran_zizek_in_joze_babic_risba_Boris_Miocinovic.jpg|Fran Žižek in Jože Babič / Avtor risbe: Boris Miočinović
Slika:Branka Bezeljak_Joze_Babic_in_Fran_zizek.jpg|Branka Bezeljak, Jože Babič in Fran Žižek na pogovoru ob razstavi Ptujski avantgardni teater / Foto: Irena Maurič - Pokrajinski muzej Ptuj
</gallery>


==Zunanje povezave==
==Zunanje povezave==
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/%C5%BEi%C5%BEkova-bitka Žižkova Bitka - www.sigledal.org]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/%C5%BEi%C5%BEkova-bitka Žižkova Bitka - www.sigledal.org, 05.09.2008]
*[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]

Trenutna redakcija s časom 15:45, 13. februar 2017

Življenjepis

Fran Žižek se je rodil v Mariboru, 20. decembra 1914. Študiral je v Pragi, se zgledoval po Burianovem gledališču D38. Julija 1938 je v Mariboru ustanovil Neodvisno gledališče. 11. julija 1938 je Žižek sklical tiskovno konferenco in pojasnil svoje poglede na položaj slovenskega gledališča. Zavzel se je za neodvisno gledališče, ki bi ne bilo odvisno od raznih političnih strank in bi bilo alternativa meščanskemu gledališču. 18. 9. 1938 je bila nato ustanovljena zadruga, ki naj bi omogočila delo Žižkovega gledališča. Registracijo zadruge Neodvisno gledališče je oblast zavlačevala z raznoraznimi izgovori. Glavni vzrok zavlačevanja je bilo dejstvo, da so bili v odboru zadruge znani komunisti. Tako v Mariboru Neodvisno gledališče ni moglo zaživeti. (Mavrič, 1988) Na povabilo Antona Ingoliča se s svojim avantgardnim gledališčem preseli leta 1939 na Ptuj, kjer v dveh letih ustvari serijo prelomnih uprizoritev. Po vojni režiral v mariborski Drami, v letih 1947 - 1951 deloval v SNG Drama Ljubljana. Leta 1958 je režiral prvo slovensko tv uprizoritev (Noč na verne duše) in izvirno tv opero (Dokotor Petelin). Bil je pionir umetniške televizijske produkcije, v Mariboru je ustanovil televizijski studio, bil ravnatelj Drame (1963 - 1967), ustanovitelj Borštnikovega srečanja, profesor na AGRFT. Zadnja leta svojega življenja se je ukvarjal s pisanjem scenarija za dokumentrno-igrani film z naslovom Od Poetovione do Ptuja. Napisal je osem epizod (od rimskega časa do konca 1. svetovne vojne). Umrl je v Medvodah, 27. maja 2008.

Gledališke režije

Scenografije

Filmske režije

  • 1981 Gorenjski slavček
  • 1977 Ipavci
  • 1969 Naredite mi to deželo nemško
  • 1966 Doktor Petelin
  • 1964 Konec afere (Nogometna pravljica)
  • 1963 Vsakdanja zgodba
  • 1962 Jugoslavija ekspres
  • 1961 Ta veseli dan ali Matiček se ženi
  • 1961 Hlapec Jernej in njegova pravica
  • 1958 Noč na verne duše

Drugo

Nagrade

  • 1995 Glazerjeva nagrada
  • 1975 Red dela z zlatim vencem
  • 1949 Red dela s srebrnim vencem

Bibliografija

  • Čarobno ogledalo
  • Kako sem doživljal rojstvo in odraščanje slovenske televizije
  • Moja zgodnja gledališka leta

Viri in literatura

  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
  • Slovenski filmski center

Galerija

  • Foto: Samo M. Strelec

    Foto: Samo M. Strelec

  • Fran Žižek in Jože Babič / Avtor risbe: Boris Miočinović

    Fran Žižek in Jože Babič / Avtor risbe: Boris Miočinović

  • Branka Bezeljak, Jože Babič in Fran Žižek na pogovoru ob razstavi Ptujski avantgardni teater / Foto: Irena Maurič - Pokrajinski muzej Ptuj

    Branka Bezeljak, Jože Babič in Fran Žižek na pogovoru ob razstavi Ptujski avantgardni teater / Foto: Irena Maurič - Pokrajinski muzej Ptuj

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Fran_Žižek&oldid=44828«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori