Geslo:Na današnji dan/1. november: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
| (Ena vmesna redakcija istega uporabnika ni prikazana) | |||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Kategorija:Dnevi|1101]] | [[Kategorija:Dnevi|1101]] | ||
[[Kategorija:Na današnji dan]] | [[Kategorija:Na današnji dan]] | ||
<br /> | |||
'''[[Geslo:Na današnji dan/1921|1921]]''' <br> | |||
Na Dunaju se je rodila režiserka [[Balbina Battelino Baranovič]]. Njen režiski opus ni bil gigantski, a je z vpeljavo gledališča v krogu sprožil strukturne spremembe. Njene odrske postavitve niso bile polemične z družbenim okoljem, ampak so vpeljevale tuje dramatike. | |||
<div class="spacer"></div> | |||
<br /> | |||
'''[[Geslo:Na današnji dan/1944|1944]]''' <br> | |||
V Slovenskem narodnem gledališču je bila na osvobojenem ozemlju premierno uprizorjena predstava [http://www.repertoar.sigledal.org/predstava/3072 ''Namišljeni bolnik''] rež. [[Jože Tiran|J. Tiran]]), kar je svojevrstno gledališko dejanje v zgodovini. »Uprizoriti sredi sivega mraka vojne živ ognjemet radostne svetlobe in razposajenega veselja do življenja. (...) Mnogi so bili do tega dejanja skeptični. Frontni teater naj bi predvsem spodbujal k hrabrosti. To pa, so mislili, se doseže z agitkami. Ne z Molièrom, igro same lepote in teatraličnosti, igro sproščenega smeha. Brez spomina na vojno, ki je besnela v neposredni bližini in ogrožala one na odru in tiste v dvorani,« pa je o pomenu predstave zapisal [[Polde Bibič]] v svoji knjigi Soigralci. | |||
Trenutna redakcija s časom 17:40, 14. november 2015
1921
Na Dunaju se je rodila režiserka Balbina Battelino Baranovič. Njen režiski opus ni bil gigantski, a je z vpeljavo gledališča v krogu sprožil strukturne spremembe. Njene odrske postavitve niso bile polemične z družbenim okoljem, ampak so vpeljevale tuje dramatike.
1944
V Slovenskem narodnem gledališču je bila na osvobojenem ozemlju premierno uprizorjena predstava Namišljeni bolnik rež. J. Tiran), kar je svojevrstno gledališko dejanje v zgodovini. »Uprizoriti sredi sivega mraka vojne živ ognjemet radostne svetlobe in razposajenega veselja do življenja. (...) Mnogi so bili do tega dejanja skeptični. Frontni teater naj bi predvsem spodbujal k hrabrosti. To pa, so mislili, se doseže z agitkami. Ne z Molièrom, igro same lepote in teatraličnosti, igro sproščenega smeha. Brez spomina na vojno, ki je besnela v neposredni bližini in ogrožala one na odru in tiste v dvorani,« pa je o pomenu predstave zapisal Polde Bibič v svoji knjigi Soigralci.