Geslo:Na današnji dan/1944
Rodil se je Zvone Šeldbauer. Režiser, igralec in pedagog. »Umetnost je norost, norost globine, vztrajanja in videnja,« je za SiGledal podal svojo definicijo umetnosti.
Izvršni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda izda odlok o ustanovitvi Slovenskega narodnega gledališča s sedežem v Črnomlju. Ta fenomen svojega časa nam še danes govori o tem, da se je slovenska državnost utemeljila in izoblikovala na kulturnih temeljih in ne gospodarski ali politični moči.
Rodil se je Petar Ugrin, džezovski trobentač, ki je veljal za enega najboljših solistov Big banda RTV Slovenija in je uspešno nastopal tudi na tujih odrih ter v 90ih napisal glasbo za več kot 20 predstav slovenskih gledališč.
V Črnomlju začne s predstavo Cankarjevega Kralja na Betajnovi redno delovati Slovensko narodno gledališče na osvobojenem ozemlju.
V Ljubljani se je rodila igralka in režiserka Helena Šobar Zajc.
V Dobrovniku se je rodil Evgen Car. Igralec MGL-ja in muza filmskega režiserja Matevža Luzarja.
V Trnjanjski Kuti na Hrvaškem je umrl mladinski pisatelj Josip Vandot.
V Ljubljani je umrl igralec in režiser Jože Kovič.
V Ljubljani se je rodil igralec Miro Podjed. Prepoznaven član celjskega gledališča.
V Ljubljani se je rodil grafični oblikovalec na področju kulture in scenograf Matjaž Vipotnik. Poznate njegov plakat Marx na kolesu (z rdečim šalom), s pripisom Dušana Jovanovič: Ali je prihodnost že prišla? Za plakat za predstavo Ujetniki svobode v režiji Janeza Pipana pa je bil celo obtožen na zagrebškem okrožnem sodišču "rušenja bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov".
Rodila se je igralka Katja Levstik. Ena izmed prvih izvajalk popevke Orion.
V Slovenskem narodnem gledališču je bila na osvobojenem ozemlju premierno uprizorjena predstava Namišljeni bolnik rež. J. Tiran), kar je svojevrstno gledališko dejanje v zgodovini. »Uprizoriti sredi sivega mraka vojne živ ognjemet radostne svetlobe in razposajenega veselja do življenja. (...) Mnogi so bili do tega dejanja skeptični. Frontni teater naj bi predvsem spodbujal k hrabrosti. To pa, so mislili, se doseže z agitkami. Ne z Molièrom, igro same lepote in teatraličnosti, igro sproščenega smeha. Brez spomina na vojno, ki je besnela v neposredni bližini in ogrožala one na odru in tiste v dvorani,« pa je o pomenu predstave zapisal Polde Bibič v svoji knjigi Soigralci.
V Mostarju se je rodil Ignacije Šunjić – Aco, dolgoletni direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana.
V Semiču se je rodila igralka Metoda Zorčič. Članica ljubljanske Drame.
V Črmošnjicah so uprizorili prvo predstavo lutkovne skupine Partizansko lutkovno gledališče.