Dušan Mauser: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
|||
| (Dve vmesni redakciji 2 uporabnikov nista prikazani) | |||
| Vrstica 4: | Vrstica 4: | ||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
Dušan Mauser (1921) je bil tonski mojster, radijski in gledališki režiser, nekdanji dolgoletni sodelavec Radia Slovenija in docent na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT-ju]]. | Dušan Mauser (1921-2021) je bil tonski mojster, radijski in gledališki režiser, nekdanji dolgoletni sodelavec Radia Slovenija in docent na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT-ju]]. | ||
Po končani srednji tehnični šoli se je leta 1939 zaposlil kot tonski tehnik na tedanjem Radiu Ljubljana, študiral pa je gledališko in radijsko režijo na AGRFT-ju in tako diplomiral iz radijske režije. | Po končani srednji tehnični šoli se je leta 1939 zaposlil kot tonski tehnik na tedanjem Radiu Ljubljana, študiral pa je gledališko in radijsko režijo na AGRFT-ju in tako diplomiral iz radijske režije. | ||
Posnel je okrog 500 radijskih iger, v arhivu pa ostaja več kot 5000 zvočnih učinkov. Njihovo rabo je med drugim v produkcijo radijskih iger uvedel prav on. | Posnel je okrog 500 radijskih iger, v arhivu pa ostaja več kot 5000 zvočnih učinkov. Njihovo rabo je med drugim v produkcijo radijskih iger uvedel prav on. | ||
Kot tonski mojster in režiser je prejel številne nagrade, prav tako pa je postal častni občan občine Naklo. | Kot tonski mojster in režiser je prejel številne nagrade, prav tako pa je postal častni občan občine Naklo. Njegove | ||
igre nagrajevala vsakoletna žirija na festivalih jugoslovanske radijske igre v novem Sadu in Ohridu. Tak primer je bila prva slovenska igra z natečaja za besedila, Kmeclova ''Samota velikega teatra'' iz leta 1960; v njej je Mauser prvi dvignil tonsko podobo nad prejšnji realizem in pogovor med dvema jazoma | |||
oblikoval kot samosvoj notranji svet. To je pomenilo prelomnico za slovensko zvočno ustvarjanje. Od tedaj je prejel še številne nagrade, med drugim za antologijska radijska dela, ki sta jih ustvarjala predvsem Mauser in Kragelj: ''Tantadruj'' Cirila Kosmača v priredbi Mitje Mejaka, ''In articulo mortis'' Janeza | |||
Čuka in Janeta Kavčiča, Hiengovo ''Cortesovo vrnitev'', Cankarjevega ''Polikarpa'' v Mejakovi priredbi, Kmeclov ''Intervju'', ''Butalce'' Frana Milčinskega v Mejakovi | |||
priredbi, Lužanov ''Dan gospoda Iksa''. V šestdesetih letih je na novo posnel besedila, ki so bila prvič radijsko živo izvedena na osvobojenem ozemlju med vojno: Klopčičevo ''Mater'', Borovi ''Težko uro'' in ''Raztrgance'' ter ''Dobri stari pianino'' | |||
Franeta Milčinskega - Ježka. Posnel je večino Ježkovih prispevkov in skečev. Za svoje delo je leta 1968 prejel nagrado [[Prešernova nagrada|Prešernovega sklada]] za režijo radijske igre | |||
''Pod mlečnim gozdom''. Poučevanje predmeta radijska igra in radijska režija je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo prevzel za Mirčem Kragljem. V dolgih letih je kot radijski praktik študente vpeljeval v tehnične podrobnosti | |||
postopka in jim razkrival številne možnosti ustvarjalnega zvočnega izraza. | |||
Njegov velik dosežek je tudi galerija in graščina Duplje, ki je ob pomoči sina Matjaža Mauserja nastala iz ruševin in postala središče kulturnega in družabnega življenja v Spodnjih Dupljah. | Njegov velik dosežek je tudi galerija in graščina Duplje, ki je ob pomoči sina Matjaža Mauserja nastala iz ruševin in postala središče kulturnega in družabnega življenja v Spodnjih Dupljah. | ||
Umrl je | Umrl je 31. 3. 2021. | ||
==Oblikovanje zvoka in svetlobe== | ==Oblikovanje zvoka in svetlobe== | ||
Trenutna redakcija s časom 09:02, 7. januar 2024
Življenjepis
Dušan Mauser (1921-2021) je bil tonski mojster, radijski in gledališki režiser, nekdanji dolgoletni sodelavec Radia Slovenija in docent na AGRFT-ju. Po končani srednji tehnični šoli se je leta 1939 zaposlil kot tonski tehnik na tedanjem Radiu Ljubljana, študiral pa je gledališko in radijsko režijo na AGRFT-ju in tako diplomiral iz radijske režije. Posnel je okrog 500 radijskih iger, v arhivu pa ostaja več kot 5000 zvočnih učinkov. Njihovo rabo je med drugim v produkcijo radijskih iger uvedel prav on.
Kot tonski mojster in režiser je prejel številne nagrade, prav tako pa je postal častni občan občine Naklo. Njegove igre nagrajevala vsakoletna žirija na festivalih jugoslovanske radijske igre v novem Sadu in Ohridu. Tak primer je bila prva slovenska igra z natečaja za besedila, Kmeclova Samota velikega teatra iz leta 1960; v njej je Mauser prvi dvignil tonsko podobo nad prejšnji realizem in pogovor med dvema jazoma oblikoval kot samosvoj notranji svet. To je pomenilo prelomnico za slovensko zvočno ustvarjanje. Od tedaj je prejel še številne nagrade, med drugim za antologijska radijska dela, ki sta jih ustvarjala predvsem Mauser in Kragelj: Tantadruj Cirila Kosmača v priredbi Mitje Mejaka, In articulo mortis Janeza Čuka in Janeta Kavčiča, Hiengovo Cortesovo vrnitev, Cankarjevega Polikarpa v Mejakovi priredbi, Kmeclov Intervju, Butalce Frana Milčinskega v Mejakovi priredbi, Lužanov Dan gospoda Iksa. V šestdesetih letih je na novo posnel besedila, ki so bila prvič radijsko živo izvedena na osvobojenem ozemlju med vojno: Klopčičevo Mater, Borovi Težko uro in Raztrgance ter Dobri stari pianino Franeta Milčinskega - Ježka. Posnel je večino Ježkovih prispevkov in skečev. Za svoje delo je leta 1968 prejel nagrado Prešernovega sklada za režijo radijske igre Pod mlečnim gozdom. Poučevanje predmeta radijska igra in radijska režija je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo prevzel za Mirčem Kragljem. V dolgih letih je kot radijski praktik študente vpeljeval v tehnične podrobnosti postopka in jim razkrival številne možnosti ustvarjalnega zvočnega izraza.
Njegov velik dosežek je tudi galerija in graščina Duplje, ki je ob pomoči sina Matjaža Mauserja nastala iz ruševin in postala središče kulturnega in družabnega življenja v Spodnjih Dupljah.
Umrl je 31. 3. 2021.
Oblikovanje zvoka in svetlobe
- 1979 Raymond Queneau Cica v metroju, r. Jurij Souček, Slovensko mladinsko gledališče, Gledališče Glej
- 1978 Munro Leaf, Milan Dekleva Zgodba o Ferdinandu, r. Helena Zajc, Lutkovno gledališče Ljubljana
- 1969 Lojze Rozman Razmerja, SNG Drama Ljubljana
Režije
Nagrade
Viri in literatura
- Radio Prvi
- RTV Slovenija