Milena Morača: Razlika med redakcijama

 
(44 vmesnih redakcij 3 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Kategorija:Ustvarjalci|Morača, Milena]]
[[Kategorija:Ustvarjalci|Morača, Milena]]
[[Kategorija:Operni pevci|Morača, Milena]]
[[Kategorija:Operni pevci|Morača, Milena]]
<div style="float: right">
[[Slika:Milena-Moraca-foto-Igor-Modic-002.jpg|200px|Foto: Igor Modic / SNG Opera in balet Ljubljana]]
</div>


==Življenjepis==  
==Življenjepis==  
Milena Morača je slovenska sopranistka bosanskega rodu, ki se je rodila 20. decembra 1954 v Banjaluki. Vpisala se je na Srednjo glasbeno šolo v Banjaluki, v oddelek za teoretske predmete ter solopetje. Zaradi izjemnih višin in prirojene gibkosti glasu jo je profesorica Julija Pejnović usmerila k petju najvišjih sopranskih vlog. Po diplomi na Srednji šoli se je v Zagrebu vpisala na Akademijo za glasbo, vendar tam študija ni zaključila, temveč je študij nadaljevala v Ljubljani pri profesorici Ondini Otti Klasinc. Ta jo je tudi spodbudila, da se je že kot študentka drugega letnika prijavila v mariborsko Opero, kjer so iskali koloraturni sopran – bila je sprejeta in v prvi sezoni (1976/77) odpela štiri premiere: njena prva vloga pa je bila Frasquita v Bizetovi operi ''Carmen''. Sledile so Ninon v ''Gorenjskem slavčku'', Marguerita v ''Prebrisani vdovi'' Ermanna Wolf-Ferrarija in Rozina v ''Seviljskem brivcu''. Leto za tem se je udeležila pevskega tekmovanja Villa Manin v italijanskem Vidmu in tam prejela drugo nagrado. Do leta 1980 je pevka v Mariboru nastopila še kot Suzana v ''Figarovi svatbi'' in kot Kora v operi ''Lizistrata'' Darijana Božiča. Na Akademiji je diplomirala leta 1980, po diplomi se je izpopolnjevala še v Londonu, na Dunaju in v Beogradu. Leta 2004 je na Akademiji tudi uspešno opravila magisterij. Od leta 1981, ko je debitirala na odru ljubljanske opere kot Rozina v operi ''Seviljski brivec'', je bila do pokoja zvesta temu odru.  
Rojena 20. decembra 1954 v Banjaluki. Solopetje začela študirati s štirinajstimi leti na Srednji glasbeni šoli pri prof. Juliji Pejnović. Po maturi je bila sprejeta na Glasbeno akademijo v Zagrebu v razred prof. Iva Lhotke Kalinskega. Po končanem prvem letniku je bila sprejeta na Akademijo za glasbo v Ljubljani.
Petje je študirala pri tržaški sopranistki prof. Ondini Otti Klasinc, ki jo je poučevala v čistem načinu »bel canto«. Pri njej je tudi diplomirala. Pozneje se je izpopolnjevala tudi na Dunaju, kot štipendistka avstrijske vlade, in v Londonu. Magisterij je pripravljala v Beogradu pri prof. Radmili Bakočević, končala pa v Ljubljani pri prof. Alenki Bunta.


Z leti se je njen glas v okviru sopranskega faha harmonično spreminjal, pela je lirske, dramske, komične in tragične vloge.
Po drugem letniku študija leta 1977 je bila angažirana v mariborski Operi kot solistka in že v prvi sezoni odpela kar štiri premiere.


Upokojena prvakinja ljubljanske opere je v dobrih treh desetletjih poustvarila številne primadonske vloge, študija vlog pa se je lotevala skrajno skrbno: vlogo Violette je premlevala kar sedem let, največ naporov je vložila v študij naslovne vloge Janačkove opere ''Jenufa''. Za kreacijo te vloge in za vlogo Komponista v Straussovi operi ''Ariadna na Naksosu'' je prejela Nagrado Prešernovega sklada. Sicer pa je od vlog, ki jih je Morača kreirala na ljubljanskem opernem odru potrebno omeniti Abigailo v ''Nabuccu'', Musetto in Mimi v ''La Bohème'', Micaelo v ''Carmen'', Kraljico noči v ''Čarobni piščali'', Despino v ''Cosi fan tutte'', Zerlino v ''Don Juanu'', Norino v ''Don Pasqualu'', Adino v ''Ljubezenskem napoju'', Anico v ''Ekvinokciju'', Mirtokle v ''Mrtvih očeh'' in Minko v ''Gorenjskem slavčku''. Posebne omembe vreden je njen nastop v vlogi Marguerite de Valois v Meyerbeerovi opere ''Hugenoti'' leta 1998. Zaradi bolezni kolegice je morala v petih dneh naštudirati in nastopiti v obsežni in težavni vlogi Marguerite, ki je do takrat ni prav nič poznala. Premiero je odpela z velikim uspehom, brez spodrsljaja.
Solistka državne operne hiše [[SNG Opera in balet Ljubljana]] je postala leta 1981.


Ob nastopih na ljubljanskem opernem odru so Mileno Moračo slišali in videli v Ankari kot Lucio Lammermoor, v zagrebški Operi je pela naslovno vlogo v Leharjevi opereti ''Vesela vdova'', Suzano v ''Figarovi svatbi'' in Georgetto v Puccinijevi operi ''Plašč'', na Reki je pela Gildo v ''Rigolettu'' in Rosalindo v ''Netopirju'', v Mariboru Violetto v ''Traviati'' in Rosalindo.  
Je pevka z velikim obsegom glasu in različnih vlog.


V okviru ansambla Teater mobil je s skupino kolegov iz ljubljanske Opere na prirejenih predstavah s klavirsko spremljavo nastopila kot Violetta v ''Traviati'', Rosalinda v ''Netopirju'' in Minka v ''Gorenjskem slavčku'', ob orkestrski spremljavi z magnetofonskega traku pa kot Tosca.
Njen repertoar obsega od vlog, ki zahtevajo ekstremne koloraturne višine, bila je na primer Kraljica noči v Mozartovi operi ''Čarobna piščal''; prek vlog, ki so napisane za visoki mezzosopran, na primer vloge Komponista v operi ''Ariadna na Naxosu'' Riharda Straussa, za katero je dobila nagrado Prešernovega sklada; vse do najzahtevnejših primadonskih vlog v operah, kot so Bellinijeva ''Norma'', Verdijev ''Nabucco'', Puccinijevi ''Manon Lescaut'' in ''Madama Butterfly'' itd.


Od leta 2004 je poročena z Jurijem Součkom.
Treba je omeniti tudi velik igralski dar, ki se izraža tako v komičnih kot tudi tragičnih vlogah, zato jo označujejo za »najboljšo igralko med pevkami«! Smisel za odrsko komiko je pokazala v vlogah, kot so Rosina, ''Seviljski brivec'', Norina, ''Don Pasquale'', Dona Felice, ''Štirje grobijani'', Colombina, ''Zvedave ženske'' ali temperamentna Rosalinda, ''Netopir''.
 
Še bolj se je uveljavila v najbolj tragičnih likih klasične operne literature, bila je pretresljiva Violetta v operi ''La Traviata'' G. Verdija, ganljiva in krhka Lucija v Donizettijevi ''Lucia di Lamermoore'' pa tudi globoko tragična Jenufa v istoimenski operi L. Janačka.
 
Zaradi svoje izredne moči transformacije, univerzalnosti, nevsakdanjih pevskih in igralskih kvalitet je kmalu postala ljubljenka občinstva.
 
Milena Morača je tudi nagrajenka mednarodnega pevskega tekmovanja v Italiji »Villa Manin«, katerega predsednik je bil slavni tenorist Mario dell Monaco.
 
V Sloveniji je Morača dobila najvišje priznanje za umetniško delovanje: nagrado Prešernovega sklada za vlogi Jenufe v istoimenski operi Leoša Janačka in Komponista v operi ''Ariadna na Naxosu'' Richarda Straussa.
 
Nastopa tudi na koncertnih odrih, predvsem v delih J. S. Bacha in W. A. Mozarta, pa tudi v številnih delih slovenskih avtorjev. Kritika naklonjeno spremlja njeno umetniško pot, nesporna kritiška priznanja pa je Milena Morača prejela za vloge Violete, ''La Traviata'', Lucije, ''Lucia di Lamermoore'',  Rozine, ''Seviljski brivec'', Norine, ''Don Pasquale'', Rosalinde, ''Netopir'', še posebej pa Hanne, ''Vesela vdova'', Jenufe ''Jenufa'' in Manon Lescaut ''Manon Lescaut''.
Kritiških ovacij je bila deležna kot Giorgetta v Puccinijevem ''Il Tabarro'', Mirtokle v d'Albertovi operi ''Mrtve oči'' in Kraljica Margot v Meyerbeerjevi operi ''Hugenoti''.


==Vloge==
==Vloge==
===2020-===
===2020– ===
{{#dynamic_content:rep | person | 283 | roles}}
*2021 Floria Tosca; Giacomo Puccini ''TOSCA'', r. [[Matjaž Berger]], [[SNG Opera in balet Ljubljana]]
 
===2010–2019===
{{#dynamic_content:rep | person | 283 | roles | 2010-2019}}
 
===2000–2009===
{{#dynamic_content:rep | person | 283 | roles | 2006-2009}}
*2006 Cio cio san; Giacomo Puccini ''MADAMA BUTTERFLY'', [[SNG Opera in balet Ljubljana]]
{{#dynamic_content:rep | person | 283 | roles | 2002-2005}}
*2002 Marinka; Bedřich Smetana ''PRODANA NEVESTA'', [[SNG Opera in balet Ljubljana]]
*2002 Saffi; Johann Strauss mlajši ''CIGAN BARON'', [[SNG Opera in balet Ljubljana]]
{{#dynamic_content:rep | person | 283 | roles | 2000-2001}}
 
===1990–1999===
{{#dynamic_content:rep | person | 283 | roles | 1998-1999}}
*1997 Margaret of Valois; Giacomo Meyerbeer ''HUGENOTI'', [[SNG Opera in balet Ljubljana]]
{{#dynamic_content:rep | person | 283 | roles | 1997}}
*1995 Micaela; Georges Bizet ''CARMEN'', [[SNG Opera in balet Ljubljana]]
{{#dynamic_content:rep | person | 283 | roles | 1995-1996}}
*1994 Hana; Franz Lehár ''VESELA VDOVA'', HNK Opera Zagreb
{{#dynamic_content:rep | person | 283 | roles | 1991-1994}}
*1991 Lucia; Gaetano Donizetti ''LUCIA DI LAMMERMOOR'', r. Aleš Jan, [[SNG Opera in balet Ljubljana]]
 
===1980–1989===
{{#dynamic_content:rep | person | 283 | roles | 1987-1989}}
*1987 Violetta; Verdi ''LA TRAVIATA'', [[SNG Opera in balet Ljubljana]]
*1986 Colombina; Ermanno Wolf Ferrari ''ZVEDAVE ŽENSKE'', [[SNG Opera in balet Ljubljana]]
*1986 Lucia; Gaetano Donizetti ''LUCIA DI LAMMERMOOR'', [[SNG Opera in balet Ljubljana]]
{{#dynamic_content:rep | person | 283 | roles | 1984-1986}}
*1983 Kraljica noči; Wolfgang Amadeus Mozart ''ČAROBNA PIŠČAL'', [[SNG Opera in balet Ljubljana]]
{{#dynamic_content:rep | person | 283 | roles | 1982}}
*1982 Gilda; Giuseppe Verdi ''RIGOLETO'', [[SNG Opera in balet Ljubljana]]
*1981 Rozina; Gioacchino Rossini ''SEVILJSKI BRIVEC'', [[SNG Opera in balet Ljubljana]]
{{#dynamic_content:rep | person | 283 | roles | 1980-1981}}
 
===1970–1979===
*1979 Kora; Darijan Božič ''LIZISTRATA'', [[Opera in balet SNG Maribor]]
*1978 Marionette; Ermanno Wolf-Ferrari ''PREBRISANA VDOVA'', [[Opera in balet SNG Maribor]]
1978 Suzana; Wolfgang Amadeus Mozart ''FIGAROVA SVATBA'', [[Opera in balet SNG Maribor]]
*1977 Rozina; Gioacchino Rossini ''SEVILJSKI BRIVEC'', [[Opera in balet SNG Maribor]]
*1977 Frasquita; Georges Bizet ''CARMEN'', [[Opera in balet SNG Maribor]]
 
==Gostovanja==
Hrvaška, Makedonija, Italija, Švica, Nemčija, Turčija, Francija, Češka, ZDA
 
==Nekaj kritiških ocen==
 
*Franz Lehár: ''Vesela vdova'', Hana
"Predstavo absolutno nosi čarobna Milena Morača, gostja iz Slovenije, prvorazredna sopranistka povsem posebne scenskosti! Njena vdova Hana je evropske kvalitete, šarmantna, seksi duhovita in popolno muzikalna."<br />
J. Martinčevič: ''Danas'', Zagreb
 
*Gaetano Donizetti: ''Don Pasquale'', Norina
"Milana Morača je kmalu pokazala svoj izraziti, že čisto postavljeni igralski dar in pevsko uglašenost! Milena Morača s svojimi dodatki in domislicami in svežino spominja na zlate čase ljubljanskega komičnega odra."<br />
P. Kušar: ''Dnevnik''
 
*Giacomo Puccini: ''Triptih (Il Tabarro)'', Giorgetta
"Pravo odkritje je bila Milena Morača, solistka ljubljanske Opere, ki je v liku Giorgette scensko izredno prepričljivo in z lahkoto odpela zelo zahtevne višine."<br />
R. Saraden: ''Vjesnik''
 
*Leoš Janáček: ''Jenufa'', Jenufa
"Jenufa, ta tragična oseba, je bila Milena Morača. Pevkin sopran je prej liričen kot dramatičen, prej krhek in ranljiv kot robustno prodoren. In to so lastnosti, ki so se v danem primeru pokazale kot dobre, kot prava osnova za globino podoživljanja Jenufine usode. Milena Morača je pevka in igralka. Njene igralske sposobnosti segajo nad povprečje. Izhajajo pa iz glasbe, izpovedi zvoka in harmonij. Ne gre za igralsko interpretacijo besede, gre za čisto nekaj drugega: za sposobnost istovetenja z osebo, ki jo predstavlja. V danem besednem okviru se je z globino podoživljanja znašla Milena Morača. Njena Jenufa je razdvojeno dekle, s tragiko v srcu, z milino ranjenega srca."<br />
P. Mihelčič: ''Delo''
 
*Richard Strauss: ''Ariadna na Naxosu'', Komponist
"Vsekakor je bil lik Komponista špica predstave. Milena Morača je  ta lik oblikovala s kleno lahkoto, kot da bi šlo za najbolj preprosto stvar – nedvomno izjemna stvaritev."<br />
P. Kušar: ''Dnevnik''
 
"Utelešenje celotne pevsko-igralske sproščenosti, je bila Milena Morača, ki je s Komponistom ustvarila svojo doslej najpopolnejšo vlogo. Z njo je pevka, ki zadnja leta preseneča s čedalje zrelejšimi kreacijami, dosegla zenit."<br />
J. Dobovišek: ''Naši razgledi''
 
*Eugen d'Albert: ''Die toten Augen'', Mirtokle
"Vlogo slepe Mirtokle, ki po čudežu spregleda, pa ob realnosti pogleda na moža, rimskega poslanika v Jeruzalemu Arcezija, ugleda grbavo življenjsko spako (tudi iz ljubosumnosti morilca rimskega stotnika Galbe), znova pogleda v sonce, da jo dokončno oslepi, je pretresljivo interpretirala sopranistka Milena Morača. Oblikovala je lik, ki je živel v hrepenenju in temnotah odpovedi. Temeljitejše pevske in igralske kreacije si v tem trenutku v Ljubljani ne moremo zamisliti."<br />
B. Učakar: ''Večer''
 
*Giacomo Meyerbeer: ''Hugenoti'', Margerite de Valoise:
"V nekaj dneh je vskočila Milena Morača!
Vloga zahteva dramski koloraturni sopran in kraljevsko zadržan nastop. Milena Morača je svoj nastop izpeljala kot zrela umetnica, kot pevka dobrega spomina in zadržane emocije. Tvegala je veliko, s svojim nastopom pa je zaupanje še povečala. Malokdo bi si upal: vendar je bilo dobro, pevsko suvereno, prodorno.
Milena Morača kot Margareta zasluži zaradi svojega poguma in podjetne odločnosti svojega glasu posebno priznanje!"<br />
P. Mihelčič: ''Delo''
 
*Giacomo Puccini: ''Manon Lescaut'', Manon
"Nekaj posebnega pa je alternacija ne samo zaradi zvenske zlitine, ampak zaradi žara pevkine prezence – odrski prostor in čas sta ga polna od njenega prvega nemega nastopa naprej – in tudi frazeoloških poudarkov, ki zlasti v zadnjem dejanju dvignejo lik k tragični veličini: Manon Milene Morača se zdi sinteza zrelih interpretkinih iskanj."<br />
J. Dobovišek: ''Delo''
 
==Posnetki na radiu in televiziji==
*J. Strauss: ''Netopir'', opereta
*A. Foerster: ''Gorenjski slavček'', opera
*B. Jež: ''Splašeni konji'', opera
*D. Božič: ''Kantata''
*Galerija opernih likov
*Operne arije
*CD operne arije


==Nagrade==
==Nagrade==

Trenutna redakcija s časom 11:17, 18. marec 2023

Foto: Igor Modic / SNG Opera in balet Ljubljana

Življenjepis

Rojena 20. decembra 1954 v Banjaluki. Solopetje začela študirati s štirinajstimi leti na Srednji glasbeni šoli pri prof. Juliji Pejnović. Po maturi je bila sprejeta na Glasbeno akademijo v Zagrebu v razred prof. Iva Lhotke Kalinskega. Po končanem prvem letniku je bila sprejeta na Akademijo za glasbo v Ljubljani. Petje je študirala pri tržaški sopranistki prof. Ondini Otti Klasinc, ki jo je poučevala v čistem načinu »bel canto«. Pri njej je tudi diplomirala. Pozneje se je izpopolnjevala tudi na Dunaju, kot štipendistka avstrijske vlade, in v Londonu. Magisterij je pripravljala v Beogradu pri prof. Radmili Bakočević, končala pa v Ljubljani pri prof. Alenki Bunta.

Po drugem letniku študija leta 1977 je bila angažirana v mariborski Operi kot solistka in že v prvi sezoni odpela kar štiri premiere.

Solistka državne operne hiše SNG Opera in balet Ljubljana je postala leta 1981.

Je pevka z velikim obsegom glasu in različnih vlog.

Njen repertoar obsega od vlog, ki zahtevajo ekstremne koloraturne višine, bila je na primer Kraljica noči v Mozartovi operi Čarobna piščal; prek vlog, ki so napisane za visoki mezzosopran, na primer vloge Komponista v operi Ariadna na Naxosu Riharda Straussa, za katero je dobila nagrado Prešernovega sklada; vse do najzahtevnejših primadonskih vlog v operah, kot so Bellinijeva Norma, Verdijev Nabucco, Puccinijevi Manon Lescaut in Madama Butterfly itd.

Treba je omeniti tudi velik igralski dar, ki se izraža tako v komičnih kot tudi tragičnih vlogah, zato jo označujejo za »najboljšo igralko med pevkami«! Smisel za odrsko komiko je pokazala v vlogah, kot so Rosina, Seviljski brivec, Norina, Don Pasquale, Dona Felice, Štirje grobijani, Colombina, Zvedave ženske ali temperamentna Rosalinda, Netopir.

Še bolj se je uveljavila v najbolj tragičnih likih klasične operne literature, bila je pretresljiva Violetta v operi La Traviata G. Verdija, ganljiva in krhka Lucija v Donizettijevi Lucia di Lamermoore pa tudi globoko tragična Jenufa v istoimenski operi L. Janačka.

Zaradi svoje izredne moči transformacije, univerzalnosti, nevsakdanjih pevskih in igralskih kvalitet je kmalu postala ljubljenka občinstva.

Milena Morača je tudi nagrajenka mednarodnega pevskega tekmovanja v Italiji »Villa Manin«, katerega predsednik je bil slavni tenorist Mario dell Monaco.

V Sloveniji je Morača dobila najvišje priznanje za umetniško delovanje: nagrado Prešernovega sklada za vlogi Jenufe v istoimenski operi Leoša Janačka in Komponista v operi Ariadna na Naxosu Richarda Straussa.

Nastopa tudi na koncertnih odrih, predvsem v delih J. S. Bacha in W. A. Mozarta, pa tudi v številnih delih slovenskih avtorjev. Kritika naklonjeno spremlja njeno umetniško pot, nesporna kritiška priznanja pa je Milena Morača prejela za vloge Violete, La Traviata, Lucije, Lucia di Lamermoore, Rozine, Seviljski brivec, Norine, Don Pasquale, Rosalinde, Netopir, še posebej pa Hanne, Vesela vdova, Jenufe Jenufa in Manon Lescaut Manon Lescaut. Kritiških ovacij je bila deležna kot Giorgetta v Puccinijevem Il Tabarro, Mirtokle v d'Albertovi operi Mrtve oči in Kraljica Margot v Meyerbeerjevi operi Hugenoti.

Vloge

2020–

2010–2019

2000–2009

1990–1999

  • 1994 Hana; Franz Lehár VESELA VDOVA, HNK Opera Zagreb

1980–1989

1970–1979

1978 Suzana; Wolfgang Amadeus Mozart FIGAROVA SVATBA, Opera in balet SNG Maribor

Gostovanja

Hrvaška, Makedonija, Italija, Švica, Nemčija, Turčija, Francija, Češka, ZDA

Nekaj kritiških ocen

  • Franz Lehár: Vesela vdova, Hana

"Predstavo absolutno nosi čarobna Milena Morača, gostja iz Slovenije, prvorazredna sopranistka povsem posebne scenskosti! Njena vdova Hana je evropske kvalitete, šarmantna, seksi duhovita in popolno muzikalna."
J. Martinčevič: Danas, Zagreb

  • Gaetano Donizetti: Don Pasquale, Norina

"Milana Morača je kmalu pokazala svoj izraziti, že čisto postavljeni igralski dar in pevsko uglašenost! Milena Morača s svojimi dodatki in domislicami in svežino spominja na zlate čase ljubljanskega komičnega odra."
P. Kušar: Dnevnik

  • Giacomo Puccini: Triptih (Il Tabarro), Giorgetta

"Pravo odkritje je bila Milena Morača, solistka ljubljanske Opere, ki je v liku Giorgette scensko izredno prepričljivo in z lahkoto odpela zelo zahtevne višine."
R. Saraden: Vjesnik

  • Leoš Janáček: Jenufa, Jenufa

"Jenufa, ta tragična oseba, je bila Milena Morača. Pevkin sopran je prej liričen kot dramatičen, prej krhek in ranljiv kot robustno prodoren. In to so lastnosti, ki so se v danem primeru pokazale kot dobre, kot prava osnova za globino podoživljanja Jenufine usode. Milena Morača je pevka in igralka. Njene igralske sposobnosti segajo nad povprečje. Izhajajo pa iz glasbe, izpovedi zvoka in harmonij. Ne gre za igralsko interpretacijo besede, gre za čisto nekaj drugega: za sposobnost istovetenja z osebo, ki jo predstavlja. V danem besednem okviru se je z globino podoživljanja znašla Milena Morača. Njena Jenufa je razdvojeno dekle, s tragiko v srcu, z milino ranjenega srca."
P. Mihelčič: Delo

  • Richard Strauss: Ariadna na Naxosu, Komponist

"Vsekakor je bil lik Komponista špica predstave. Milena Morača je ta lik oblikovala s kleno lahkoto, kot da bi šlo za najbolj preprosto stvar – nedvomno izjemna stvaritev."
P. Kušar: Dnevnik

"Utelešenje celotne pevsko-igralske sproščenosti, je bila Milena Morača, ki je s Komponistom ustvarila svojo doslej najpopolnejšo vlogo. Z njo je pevka, ki zadnja leta preseneča s čedalje zrelejšimi kreacijami, dosegla zenit."
J. Dobovišek: Naši razgledi

  • Eugen d'Albert: Die toten Augen, Mirtokle

"Vlogo slepe Mirtokle, ki po čudežu spregleda, pa ob realnosti pogleda na moža, rimskega poslanika v Jeruzalemu Arcezija, ugleda grbavo življenjsko spako (tudi iz ljubosumnosti morilca rimskega stotnika Galbe), znova pogleda v sonce, da jo dokončno oslepi, je pretresljivo interpretirala sopranistka Milena Morača. Oblikovala je lik, ki je živel v hrepenenju in temnotah odpovedi. Temeljitejše pevske in igralske kreacije si v tem trenutku v Ljubljani ne moremo zamisliti."
B. Učakar: Večer

  • Giacomo Meyerbeer: Hugenoti, Margerite de Valoise:

"V nekaj dneh je vskočila Milena Morača! Vloga zahteva dramski koloraturni sopran in kraljevsko zadržan nastop. Milena Morača je svoj nastop izpeljala kot zrela umetnica, kot pevka dobrega spomina in zadržane emocije. Tvegala je veliko, s svojim nastopom pa je zaupanje še povečala. Malokdo bi si upal: vendar je bilo dobro, pevsko suvereno, prodorno. Milena Morača kot Margareta zasluži zaradi svojega poguma in podjetne odločnosti svojega glasu posebno priznanje!"
P. Mihelčič: Delo

  • Giacomo Puccini: Manon Lescaut, Manon

"Nekaj posebnega pa je alternacija ne samo zaradi zvenske zlitine, ampak zaradi žara pevkine prezence – odrski prostor in čas sta ga polna od njenega prvega nemega nastopa naprej – in tudi frazeoloških poudarkov, ki zlasti v zadnjem dejanju dvignejo lik k tragični veličini: Manon Milene Morača se zdi sinteza zrelih interpretkinih iskanj."
J. Dobovišek: Delo

Posnetki na radiu in televiziji

  • J. Strauss: Netopir, opereta
  • A. Foerster: Gorenjski slavček, opera
  • B. Jež: Splašeni konji, opera
  • D. Božič: Kantata
  • Galerija opernih likov
  • Operne arije
  • CD operne arije

Nagrade

  • 1996 Nagrada Prešernovega sklada za vlogo Jenufe v istoimenski operi in za vlogo Komponista v Straussovi operi Ariadna na Naksosu

Viri in literatura

Zunanje povezave