Milada Kalezić: Razlika med redakcijama
 
(Dve vmesni redakciji 2 uporabnikov nista prikazani)
Vrstica 3: Vrstica 3:
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Kalezić, Milada]]
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Kalezić, Milada]]


==Video==
{{ #embed:youtube| 2pENW8a0vkg}}
Intervju z Milado Kalezić, igralko Drame SNG Maribor, 2017


==Življenjepis==
==Življenjepis==
Milada Kalezić se je rodila  1. februarja 1954 v črnogorski vasi Rova. Njena družina se je zaradi očetove službe veliko selila in se končno ustalila v Mariboru, kjer je končala osnovno in srednješolsko izobraževanje. V tretjem letniku gimnazije je začela sodelovati pri ljubiteljskem društvu Slava Klavora. Na [[AGRFT]] v Ljubljani se je vpisala leta 1971 in absolvirala študij pod mentorskim vodstvom [[France Jamnik|Franceta Jamnika]] 1975 v vlogi Helene Charles v uprizoritvi drame Johna Osborna ''Ozri se v gnevu''.  
Milada Kalezić se je rodila  1. februarja 1954 v črnogorski vasi Rova. Njena družina se je zaradi očetove službe veliko selila in se končno ustalila v Mariboru, kjer je končala osnovno in srednješolsko izobraževanje. V tretjem letniku gimnazije je začela sodelovati pri ljubiteljskem društvu Slava Klavora. Na [[AGRFT]] v Ljubljani se je vpisala leta 1971 in absolvirala študij pod mentorskim vodstvom [[France Jamnik|Franceta Jamnika]] 1975 v vlogi Helene Charles v uprizoritvi drame Johna Osborna ''Ozri se v gnevu''.  


Že v sezoni 1976/1977 je postala stalna članica [[SLG Celje]], kjer je takoj na začetku opozorila nase z vlogo Darinke v [[Rudi Šeligo|Šeligovi]] ''[[Čarovnica iz Zgornje Davče|Čarovnici iz Zgornje Davče]]'', za katero je prejela [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovo]] in Sterijino nagrado ter Zlati lovorjev venec na festivalu MES v Sarajevu.
Že v sezoni 1976/1977 je postala stalna članica [[SLG Celje]], kjer je takoj na začetku opozorila nase z vlogo Darinke v [[Rudi Šeligo|Šeligovi]] ''[[Čarovnica iz Zgornje Davče|Čarovnici iz Zgornje Davče]]'', za katero je prejela [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovo]] in Sterijino nagrado ter Zlati lovorjev venec na festivalu MES v Sarajevu.


Iz sezone v sezono je nizala zanimive, ekstremne, velike vloge, ki jih je upodabljala z izjemnim, prefinjenim čutom za detajl po eni plati in veliko tragično noto po drugi.  Laura v Williamsovi ''Stekleni menažeriji'', [[Medeja]] v [[Dane Zajc|Zajčevi]] istoimenski drami, [[Helena Alvingova]] v Ibsenovih ''Strahovih'', Katarina v Shakespearovi ''Ukročeni trmoglavki'', Lee v ''Sestrah'' Wendy Kesselman, za katero je ponovno prejela Borštnikovo nagrado, so vloge, ki se bodo vpisale v slovensko gledališko zgodovino in ki zgovorno potrjujejo, da je Milada Kalezić ustvarjalna v svetovni klasiki in moderni enako kot v slovenski klasiki in sodobnejših slovenskih tekstih.
Iz sezone v sezono je nizala zanimive, ekstremne, velike vloge, ki jih je upodabljala z izjemnim, prefinjenim čutom za detajl po eni plati in veliko tragično noto po drugi.  Laura v Williamsovi ''Stekleni menažeriji'', [[Medeja]] v [[Dane Zajc|Zajčevi]] istoimenski drami, [[Helena Alvingova]] v Ibsenovih ''Strahovih'', Katarina v Shakespearovi ''Ukročeni trmoglavki'', Lee v ''Sestrah'' Wendy Kesselman, za katero je ponovno prejela Borštnikovo nagrado, so vloge, ki se bodo vpisale v slovensko gledališko zgodovino in ki zgovorno potrjujejo, da je Milada Kalezić ustvarjalna v svetovni klasiki in moderni enako kot v slovenski klasiki in sodobnejših slovenskih tekstih.


Leta 1997 je gostovala v [[SNG Maribor|mariborski drami]] v vlogi Elizabeth Proctor v [[Zvone Šedlbauer|Šedlbauerjevi]] uprizoritvi ''Smrt trgovskega potnika'' in za to vlogo ponovno prejela Borštnikovo nagrado. Očitno sta se ji ansambel in delo v "domačem" mestu tako prikupila, da se je leta 2002 odločila, da zapusti SLG Celje in se zaposli v Drami SNG Maribor.
Leta 1997 je gostovala v [[SNG Maribor|mariborski drami]] v vlogi Elizabeth Proctor v [[Zvone Šedlbauer|Šedlbauerjevi]] uprizoritvi ''Smrt trgovskega potnika'' in za to vlogo ponovno prejela Borštnikovo nagrado. Očitno sta se ji ansambel in delo v "domačem" mestu tako prikupila, da se je leta 2002 odločila, da zapusti SLG Celje in se zaposli v Drami SNG Maribor.


Ponovno je začela nizati izjemne vloge, eno za drugo. Nekajkrat nagrajeno Mater v ''Debeluhih v krilcih'', Veliko mamo v Williamsovi ''Mački na vroči pločevinasti strehi'', Gospo Jurdain  v Molierovem ''Plemenitem meščanu'' in ne nazadnje tri izjemne vloge, za katere je prejela Glazerjevo listino mesta Maribora leta 2010:  Frido Khalo, Peerovo mater Aase v ''Peeru Gyntu'' in Gospo Prentice v Ortonovi komediji ''Pornoskop ali kaj je videl batler''.
Ponovno je začela nizati izjemne vloge, eno za drugo. Nekajkrat nagrajeno Mater v ''Debeluhih v krilcih'', Veliko mamo v Williamsovi ''Mački na vroči pločevinasti strehi'', Gospo Jurdain  v Molierovem ''Plemenitem meščanu'' in ne nazadnje tri izjemne vloge, za katere je prejela Glazerjevo listino mesta Maribora leta 2010:  Frido Khalo, Peerovo mater Aase v ''Peeru Gyntu'' in Gospo Prentice v Ortonovi komediji ''Pornoskop ali kaj je videl batler''.


Pri tako različnih vlogah je popolnoma jasno, da igralka obvlada izjemne in skrajne registre svojega ustvarjanja od tragikomične komponente v grotesknih likih, do vdane, tople in prefinjene subtilnosti liričnih, nekoliko transcendentalno označenih oseb. Stalna članica mariborske Drame Milada Kalezić je gledališka igralka z izjemno odrsko energijo, emocionalno močjo in z izrednim posluhom za žlahtno gledališko izraznost.
Pri tako različnih vlogah je popolnoma jasno, da igralka obvlada izjemne in skrajne registre svojega ustvarjanja od tragikomične komponente v grotesknih likih, do vdane, tople in prefinjene subtilnosti liričnih, nekoliko transcendentalno označenih oseb. Stalna članica mariborske Drame Milada Kalezić je gledališka igralka z izjemno odrsko energijo, emocionalno močjo in z izrednim posluhom za žlahtno gledališko izraznost.


Tudi v filmskem svetu igralka Milada Kalezić ni neznanka. Zanesljivo pa se je kot mlada igralka slovenskemu občinstvu vtisnila v spomin v filmu ''To so gadi'', z danes že ponarodelim stavkom: »Jok brate, odpade.«


Tudi v filmskem svetu igralka Milada Kalezić ni neznanka. Zanesljivo pa se je kot mlada igralka slovenskemu občinstvu vtisnila v spomin v filmu ''To so gadi'', z danes že ponarodelim stavkom: »Jok brate, odpade.«
==Video==
{{ #embed:youtube| 2pENW8a0vkg}}
Intervju z Milado Kalezić, igralko Drame SNG Maribor, 2017


==Vloge v gledališču==
==Vloge v gledališču==
Vrstica 48: Vrstica 42:


==Nagrade==
==Nagrade==
*2023 Igralska [[nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije]] »Marija Vera« za življenjsko delo
*2016 Glazerjeva nagrada za življenjsko delo
*2016 Glazerjeva nagrada za življenjsko delo
*2011 Naj kulturnik 2011 po izboru revije ''Mariborčan''
*2011 Naj kulturnik 2011 po izboru revije ''Mariborčan''

Trenutna redakcija s časom 08:56, 20. september 2023


Življenjepis

Milada Kalezić se je rodila 1. februarja 1954 v črnogorski vasi Rova. Njena družina se je zaradi očetove službe veliko selila in se končno ustalila v Mariboru, kjer je končala osnovno in srednješolsko izobraževanje. V tretjem letniku gimnazije je začela sodelovati pri ljubiteljskem društvu Slava Klavora. Na AGRFT v Ljubljani se je vpisala leta 1971 in absolvirala študij pod mentorskim vodstvom Franceta Jamnika 1975 v vlogi Helene Charles v uprizoritvi drame Johna Osborna Ozri se v gnevu.

Že v sezoni 1976/1977 je postala stalna članica SLG Celje, kjer je takoj na začetku opozorila nase z vlogo Darinke v Šeligovi Čarovnici iz Zgornje Davče, za katero je prejela Borštnikovo in Sterijino nagrado ter Zlati lovorjev venec na festivalu MES v Sarajevu.

Iz sezone v sezono je nizala zanimive, ekstremne, velike vloge, ki jih je upodabljala z izjemnim, prefinjenim čutom za detajl po eni plati in veliko tragično noto po drugi. Laura v Williamsovi Stekleni menažeriji, Medeja v Zajčevi istoimenski drami, Helena Alvingova v Ibsenovih Strahovih, Katarina v Shakespearovi Ukročeni trmoglavki, Lee v Sestrah Wendy Kesselman, za katero je ponovno prejela Borštnikovo nagrado, so vloge, ki se bodo vpisale v slovensko gledališko zgodovino in ki zgovorno potrjujejo, da je Milada Kalezić ustvarjalna v svetovni klasiki in moderni enako kot v slovenski klasiki in sodobnejših slovenskih tekstih.

Leta 1997 je gostovala v mariborski drami v vlogi Elizabeth Proctor v Šedlbauerjevi uprizoritvi Smrt trgovskega potnika in za to vlogo ponovno prejela Borštnikovo nagrado. Očitno sta se ji ansambel in delo v "domačem" mestu tako prikupila, da se je leta 2002 odločila, da zapusti SLG Celje in se zaposli v Drami SNG Maribor.

Ponovno je začela nizati izjemne vloge, eno za drugo. Nekajkrat nagrajeno Mater v Debeluhih v krilcih, Veliko mamo v Williamsovi Mački na vroči pločevinasti strehi, Gospo Jurdain v Molierovem Plemenitem meščanu in ne nazadnje tri izjemne vloge, za katere je prejela Glazerjevo listino mesta Maribora leta 2010: Frido Khalo, Peerovo mater Aase v Peeru Gyntu in Gospo Prentice v Ortonovi komediji Pornoskop ali kaj je videl batler.

Pri tako različnih vlogah je popolnoma jasno, da igralka obvlada izjemne in skrajne registre svojega ustvarjanja od tragikomične komponente v grotesknih likih, do vdane, tople in prefinjene subtilnosti liričnih, nekoliko transcendentalno označenih oseb. Stalna članica mariborske Drame Milada Kalezić je gledališka igralka z izjemno odrsko energijo, emocionalno močjo in z izrednim posluhom za žlahtno gledališko izraznost.

Tudi v filmskem svetu igralka Milada Kalezić ni neznanka. Zanesljivo pa se je kot mlada igralka slovenskemu občinstvu vtisnila v spomin v filmu To so gadi, z danes že ponarodelim stavkom: »Jok brate, odpade.«

Video

Intervju z Milado Kalezić, igralko Drame SNG Maribor, 2017

Vloge v gledališču

Vloge na filmu in TV

  • 2017 Rudar, r. Hanna Slak, Nukleus film
  • 2017 Slovenija, Avstralija in jutri ves svet, r. Marko Naberšnik, Perfo
  • 2007 Kakor v nebesih, tako na zemlji, r. Franci Slak, TV Slovenija
  • 2003 Pesnikov portret z dvojnikom, r. Franci Slak, TV Slovenija in Česka Televize Praha
  • 2002 Varuh meje, r. Maja Weiss, Bela film Ljubljana, Taris Flmproduktion Solingen, TV Slovenija
  • 1995 Ivanova mama; radio. doc, r. Miran Zupanič, TV Slovenija
  • 1989 Veter v mreži, r. Filip Robar-Dorin, AS Filmske alternative, Novo mesti in Viba film Ljubljana
  • 1988 Bronasti vrtiljak, r. Jiri Sequens, RTV Ljubljana in ČSFR TV Praha
  • 1983 Lena; Trije prispevki k slovenski blaznosti, r. Žare Lužnik, Boris Jurjaševič, Mitja Milavec, Viba film Ljubljana
  • 1980 Milka; Prestop, r. Matija Milčinski, Viba film in Vesna film Ljubljana
  • 1977 Darinka; To so gadi, r. Jože Bevc, Viba film Ljubljana
  • 1975 Zimsko veselje, r. Franček Rudolf, UL AGRFT Ljubljana

Nagrade

  • 2023 Igralska nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Marija Vera« za življenjsko delo
  • 2016 Glazerjeva nagrada za življenjsko delo
  • 2011 Naj kulturnik 2011 po izboru revije Mariborčan
  • 2011 Borštnikov prstan
  • 2010 Glazerjeva listina na področju gledališke umetnosti za vloge v zadnjih dveh sezonah
  • 2004 Nagrada Veljko Maričić za najboljšo žensko vlogo za vlogo Phylllis Hogan na Mednarodnem festivalu malih odrov, Reka (N. Silver Debeluhi v krilcih, Drama SNG Maribor)
  • 1998 Borštnikova nagrada za igro, za vlogo Elizabethe Proctor (A. Müller Lov na čarovnice, Drama SNG Maribor)
  • 1998 Nagrada Prešernovega sklada
  • 1995 Nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije
  • 1984 Nagrada mesta Celje
  • 1982 Borštnikova nagrada za igro, za vlogo Lee (W. Kesselman Sestri, SLG Celje)
  • 1978 Nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije
  • 1978 Borštnikova nagrada za mlado igralko za vlogo Darinke (Čarovnica iz Zgornje Davče, SLG Celje)
  • 1978 Nagrada Sterijevega pozorja Novi Sad za mlado igralko,za vlogo Darinke (Čarovnica iz Zgornje Davče, SLG Celje)
  • 1978 Zlati lovorjev venec festivala MES Sarajevo za vlogo Darinke (Čarovnica iz Zgornje Davče, SLG Celje)
  • 1978 Študentska Prešernova nagrada
  • 1977 Debitantka leta na 5. Tednu domačega filma v Celju za vlogo Meri v filmu To so gadi

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Milada_Kalezić&oldid=60605«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori