SiGledal

SiGledal kot ekosistem slovenskega gledališča

SiGledal je bil slovenski gledališki portal, ki so ga leta 2007 ustanovili Samo M. Strelec, Tamara Matevc in Gregor Matevc. Deloval je do 30. 6. 2026.

Portal SiGledal je nastal brez javnega financiranja. Bil je projekt, ki je imel svojo vizijo, razpisi Ministrstva za kulturo pa so kasneje omogočali njen razvoj. V prvih treh letih delovanja so portal ustanovitelji financirali sami. V tem obdobju je bila vzpostavljena temeljna arhitektura, na kateri je nato temeljil ves nadaljnji razvoj portala.

Od leta 2010 do leta 2024 je delovanje portala financiralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije s štiri- in dvoletnimi projektnimi razpisi. V tem času se je SiGledal začel razvijati v vedno širše digitalno vozlišče slovenskega gledališča. Od 1. 1. 2025 do 30. 6. 2026 pa je SiGledal financiral Slovenski gledališki inštitut.

SiGledal je bil ekosistem slovenskega gledališča. Ni le zbiral podatkov in vsebin, temveč je ustvarjal povezave med njimi. Novica je bila povezana z uprizoritvijo, uprizoritev z ustvarjalci, ustvarjalci z enciklopedičnimi gesli, kritike z dramskimi besedili, festivali z arhivom, digitalne razstave z repertoarnimi podatki. Vsaka vsebina je bila del večje celote. Prav ta povezanost je bila osrednja razvojna ideja portala in njegova najbolj prepoznavna karakteristika. SiGledal je povezoval tudi ljudi in institucije.

Ustanoviteljem portala je skoraj dve desetletji uspevalo povezovati slovenski gledališki prostor ter širiti prostor sodelovanja med ustvarjalci, institucijami in občinstvom. Številni projekti so lahko nastali zato, ker so različni partnerji prepoznali skupen interes in skupaj zaupali v idejo odprtega digitalnega prostora. Prav iz teh povezav so nastali številni projekti, ki danes predstavljajo pomemben del digitalne infrastrukture slovenskega gledališča.

Portal SiGledal je imel osem sklopov: Novice z napovednikom in imenikom uporabnih povezav, Wiki, Repertoar, Dramski teksti, Kritika, Digitalne razstave, Slovenska drama v prevodih in Radijske igre.

Novice, napovednik in uporabne povezave

Osrednji informativni del portala, namenjen spremljanju aktualnega dogajanja v slovenskem gledališkem prostoru. Objavljal je novice, napovedi predstav in drugih dogodkov ter gradil arhiv festivalov. Skozi leta so iz vsakodnevnega uredniškega dela nastajali vsebinski arhivi, ki danes predstavljajo dragocen dokument slovenskega gledališkega življenja. Po njih je mogoče za določeno časovno obdobje spremljati nagrade slovenskih gledaliških ustvarjalcev, njihova gostovanja, mednarodne uspehe, nove publikacije, izobraževanja, radijske igre, strokovne prispevke iz gledaliških listov ter številne druge vidike gledališkega življenja, vključno s slovesi, ki pišejo zgodbo slovenskega gledališča. Pomembni niso le kot posamezni zapisi, temveč kot celota, ki omogoča vpogled v razvoj gledališkega prostora skozi čas. Del prvega sklopa je bil tudi imenik uporabnih povezav na gledališča, festivale, organizacije, medije in druge pomembne akterje uprizoritvenega prostora.

Wiki

SiGledalova Wiki je bila prva odprta spletna enciklopedija slovenskega gledališča. S sodelovanjem ustvarjalcev, študentov, raziskovalcev in gledalcev je nastala zbirka biografskih, zgodovinskih in strokovnih podatkov, tesno povezana s spletno bazo slovenskih uprizoritev. Njena posebnost je v tem, da ne gre zgolj za zbirko gesel, temveč za živo enciklopedijo neposredno vpeto v aktualno in zgodovinsko gledališko produkcijo. Gesla so se povezovala z Repertoarjem ter dopolnjevala s podatki o uprizoritvah, nagradah, sodelovanjih in ustvarjalnih opusih. Wiki je zbirala in ohranjala podatke, ki bi sicer ostali razpršeni po gledaliških listih, arhivih, osebnih spletnih straneh ali celo neobjavljeni. S tem je postala eno od orodij za ohranjanje zgodovinskega spomina slovenskega gledališča ter referenčni in pogosto navajan vir za raziskovalce, študente, novinarje, ustvarjalce in ljubitelje gledališča. Ker so bila gesla povezana tudi z novicami, kritikami, festivali, digitalnimi razstavami in drugimi vsebinami portala, je Wiki omogočala hitro orientacijo po slovenskem gledališkem prostoru. Za razliko od klasičnih enciklopedij se je nenehno dopolnjevala, popravljala in širila. Posebno vrednost je predstavljala tudi rubrika Na današnji dan, ki je vsakodnevno opozarjala na pomembne dogodke, premiere, rojstva in druge mejnike iz zgodovine slovenskega gledališča.

Repertoar

Prva javno dostopna spletna baza slovenskih gledaliških uprizoritev. Vsebovala je podatke o predstavah, ustvarjalcih, gledališčih, festivalih in drugih sodelujočih ter omogočala iskanje in raziskovanje slovenske gledališke produkcije skozi čas. Repertoar je predstavljal eno temeljnih podatkovnih zbirk portala in je nastajal v partnerstvu s SLOGI. Posebna zasluga za posluh za takrat pionirsko idejo postaviti slovenski gledališki letopis na splet gre nekdanjemu direktorju gledališkega muzeja Ivu Svetini.

Dramski teksti

Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil z naprednim iskalnikom. Omogočala je branje sodobnih slovenskih dram, iskanje po različnih kriterijih ter povezovanje besedil z avtorji, uprizoritvami, kritikami in drugimi vsebinami portala. Predstavljala je pomembno podporo ustvarjalcem, raziskovalcem, pedagogom in študentom.

Kritika

Portal SiGledal je leta 2009 začel objavljati študentske kritike. Študentske kritike so nastajale v okviru seminarja, ki ga je na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani) vodil doc. dr. Gašper Troha.

Kritiški sklop je bil konceptualno, tehnično in administrativno najbolj intenzivno razvijan od leta 2014 dalje, ko so ustanovitelji SiGledala vztrajno dajali pobude na Ministrstvo za kulturo za vzpostavitev relevantnega kritiškega spremljanja. Sklop kritika je imel na portalu Sigledal posebno mesto tudi zato, ker je povezal in nadgradil številne vsebine, ki so že bile del portala. Od 1. januarja 2016 se je na primerih študentskih kritik prikjazovalo, kakšen bi bil lahko okvir za celovito, trajno in strokovno refleksijo slovenske gledališke produkcije.

Primer: http://veza.sigledal.org/kritika/dnk-lizistrata-1 . V osrednjem delu strani ime in priimek avtorja kritike. Klik na ime in priimek vodi do osnovnih podatkov o njem in do seznama vseh njegovih kritik, objavljenih na portalu SiGledal. Sledijo naslov kritike, uvodno besedilo in pod njim fotogalerija uprizoritve ter osrednji del kritike, pod njim je običajno pripet video. V desnem stolpcu je povezava na uprizoritev, na katero se kritika nanaša, in pod njo povezavo na gledališki list. Sledijo povezave na druge študentske kritike te uprizoritve. Pod njimi lahko vidimo povezane vsebine v zbirkah portala SiGledal (preberemo lahko tudi dramski tekst). Na dnu desnega stolpca pa najdemo še povezave na sorodne vsebine (tudi kritike) v drugih medijih.

Tak način je obiskovalcem portala omogočal celovit vpogled v posamezno predstavo in njeno recepcijo.

Po zaslugi Mojce Jan Zoran, tedanje direktorice Slovenskega gledališkega inštituta, se je leta 2021 sklop kritika končno prelevil v portal Kritika. Pozdrav kritiki! Vsebinsko ga je na temelju zgoraj prikazanega koncepta SiGledalove ekipe vse do konca delovanja portala SiGledal vodil Slovenski gledališki inštitut, ki je zagotovil vrhunskega urednika in uredniški odbor ter s pisci kritik zagotavljal profesionalen in pluralen prostor sprotnega odziva na gledališko produkcijo.

Digitalne razstave

Spletne razstave so gradiva (fotografije, članki, kostumske in scenske skice, gledališki listi, odmevi, video in avdio odlomki) na osnovi avtorskega izbora kuratorja postavljena v različne tematske zgodbe in kontekste. Razstave so nastajale v partnerstvu s številnimi slovenskimi gledališči, institucijami in arhivi.

Slovenska drama v prevodih

Zbirka predstavitev slovenskih dramskih besedil v tujih jezikih, namenjena mednarodni promociji slovenske dramatike. Sklop je tujim gledališčem, producentom, prevajalcem, raziskovalcem in festivalom omogočal osnovni vpogled v sodobno slovensko dramsko ustvarjalnost ter olajševal njeno mednarodno dostopnost.

Slovenska drama v prevodih je bila vzpostavljena v partnerstvu s SLOGI.

Radijske igre

Pri radijski igre gre za "razpiranje na prvi pogled morda res nevidnih svetovov, ki pa se ob poslušanju pokažejo v neizmerni barvitosti".

Podatkovna zbirka slovenskih radijskih iger, vzpostavljena v sodelovanju z RTV Slovenija. Omogočala je iskanje po avtorjih, naslovih, režiserjih in drugih podatkih ter predstavljala pomemben prispevek k ohranjanju in dostopnosti slovenske radijske dediščine.

Aleš Jan v knjigi Slišati sliko, videti zvok kot rojstni dan prve svetovne radijske igre navaja 15. januar 1924. Prva radijska igra na Radiu Slovenija je bila predvajana 25. decembra 1928. Šlo je za v živo izvedeno uprizoritev dramskega besedila Petrčkove poslednje sanje Pavla Golie. Že naslednje leto so na Radiu Slovenija predvajali 29 uprizoritev, radijska igra je postala stalni del programske sheme.

V arhivu Radia Slovenije je shranjenih več kot 4500 radijskih iger, vsako leto nastane okoli 30 novih del.

V želji, da bi radijske igre dosegle še več poslušalcev, se je v sodelovanju z RTV Slovenija prostor za radijsko igro našel tudi na portalu SiGledal. Popisanih je 555 radijskih iger v dveh kategorijah (radijska igra, radijska igra za otroke),

SiGledal v številkah (2007–2026)

SiGledal v številkah (2007–2026) ● skoraj 20 let neprekinjenega delovanja ● več kot 244.000 obiskovalcev letno in več kot 650.000 ogledov strani letno v zadnjih letih delovanja; obisk prihaja tudi iz tujine, (največ Norveška, ZDA, Hrvaška, Italija, Srbija, Avstrija, Nemčija, Irska) ● več kot 570 slovenskih dramskih besedil v digitalni knjižnici ● več kot 220 predstavitev slovenskih dramskih besedil v angleškem jeziku ● več kot 550 popisov radijskih iger ● več kot 4200 digitaliziranih enot, vključenih na Europeano ● več 4300 enciklopedičnih gesel o slovenskem gledališču ● 41 digitalnih razstav ● 17.700 objavljenih novic ● 1200 objavljenih prispevkov iz gledaliških listov ● več kot 1250 objavljenih kritik in kritiških zapisov ● več kot 6550 najavljenih uprizoritev ● več kot 7230 najavljenih dogodkov ● 460 festivalov ● Lestvica uprizoritev po oceni gledalcev ● 12416 naslovov uprizoritev v Repertoarju ● več sto sodelavcev in več kot 50 partnerjev ● več kot 1500 referenc ● eden najobsežnejših digitalnih arhivov slovenske uprizoritvene umetnosti v Sloveniji