Prešernovo gledališče Kranj/nagrade 2008: Razlika med redakcijama
(New page: Nagrado za uprizoritev prejme Prešernovo gledališče Kranj za ''Gospodično Julijo'' Avgusta Strindberga v režiji Mateje Koležnik. Točno sto deset let po praizved...) |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
Nagrado za uprizoritev prejme Prešernovo gledališče Kranj za ''Gospodično Julijo'' Avgusta Strindberga v režiji [[Mateja Koležnik|Mateje Koležnik]]. Točno sto deset let po praizvedbi Strindbergove ''Gospodične Julije'' leta 1988 dokazuje izvedba besedila v produkciji Prešernovega gledališča Kranj absolutno vitalnost Strindbergovega intimnega gledališča, gledališča bolečega razkrivanja skozi proces soočanja s samim seboj. Preplet režijske interpretacije Mateje Koležnik in dramaturginj [[Marinka Poštrak|Marinke Poštrak]] ter [[Ana Kržišnik|Ane Kržišnik]], ki postavljajo Julijino tragedijo v sodobno dimenzijo med atavistično nežnost in socialni delikt, z mnogopomensko in seriozno scenografijo [[Ivo Knezović|Iva Knezovića]], aludivno kostumografijo [[Alan Hranitelj|Alana Hranitelja]], reminiscentno glasbo [[Mitja Vrhovnik Smrekar|Mitje Vrhovnika Smrekarja]] in dialoškim oblikovanjem svetlobe Draga Cerkvenika ustvari nedeljivo celoto, katere temelji so daleč nad pustim umskim seciranjem. Interpretacijo besedila pa seveda animira kolektivna igra igralskega ansambla, ki kot da bi bila vodena s Strindbergovim napotkom o popolni iluziji resničnosti. [[Vesna Jevnikar]], [[Peter Musevski]] in [[Vesna Slapar]] nam pričarajo vrhunsko arabesko odrske domišljije. | Nagrado za uprizoritev prejme Prešernovo gledališče Kranj za ''Gospodično Julijo'' Avgusta Strindberga v režiji [[Mateja Koležnik|Mateje Koležnik]]. Točno sto deset let po praizvedbi Strindbergove ''Gospodične Julije'' leta 1988 dokazuje izvedba besedila v produkciji Prešernovega gledališča Kranj absolutno vitalnost Strindbergovega intimnega gledališča, gledališča bolečega razkrivanja skozi proces soočanja s samim seboj. Preplet režijske interpretacije Mateje Koležnik in dramaturginj [[Marinka Poštrak|Marinke Poštrak]] ter [[Ana Kržišnik|Ane Kržišnik]], ki postavljajo Julijino tragedijo v sodobno dimenzijo med atavistično nežnost in socialni delikt, z mnogopomensko in seriozno scenografijo [[Ivo Knezović|Iva Knezovića]], aludivno kostumografijo [[Alan Hranitelj|Alana Hranitelja]], reminiscentno glasbo [[Mitja Vrhovnik Smrekar|Mitje Vrhovnika Smrekarja]] in dialoškim oblikovanjem svetlobe Draga Cerkvenika ustvari nedeljivo celoto, katere temelji so daleč nad pustim umskim seciranjem. Interpretacijo besedila pa seveda animira kolektivna igra igralskega ansambla, ki kot da bi bila vodena s Strindbergovim napotkom o popolni iluziji resničnosti. [[Vesna Jevnikar]], [[Peter Musevski]] in [[Vesna Slapar]] nam pričarajo vrhunsko arabesko odrske domišljije. | ||
Vir: Spletna stran Prešernovega gledališča Kranj |
Trenutna redakcija s časom 05:02, 3. marec 2010
Nagrado za uprizoritev prejme Prešernovo gledališče Kranj za Gospodično Julijo Avgusta Strindberga v režiji Mateje Koležnik. Točno sto deset let po praizvedbi Strindbergove Gospodične Julije leta 1988 dokazuje izvedba besedila v produkciji Prešernovega gledališča Kranj absolutno vitalnost Strindbergovega intimnega gledališča, gledališča bolečega razkrivanja skozi proces soočanja s samim seboj. Preplet režijske interpretacije Mateje Koležnik in dramaturginj Marinke Poštrak ter Ane Kržišnik, ki postavljajo Julijino tragedijo v sodobno dimenzijo med atavistično nežnost in socialni delikt, z mnogopomensko in seriozno scenografijo Iva Knezovića, aludivno kostumografijo Alana Hranitelja, reminiscentno glasbo Mitje Vrhovnika Smrekarja in dialoškim oblikovanjem svetlobe Draga Cerkvenika ustvari nedeljivo celoto, katere temelji so daleč nad pustim umskim seciranjem. Interpretacijo besedila pa seveda animira kolektivna igra igralskega ansambla, ki kot da bi bila vodena s Strindbergovim napotkom o popolni iluziji resničnosti. Vesna Jevnikar, Peter Musevski in Vesna Slapar nam pričarajo vrhunsko arabesko odrske domišljije. Vir: Spletna stran Prešernovega gledališča Kranj