Alja Tkačev: Razlika med redakcijama
| Vrstica 2: | Vrstica 2: | ||
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Tkačev, Alja]] | [[Kategorija:Igralci in animatorji|Tkačev, Alja]] | ||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
Alja Tkačev se je rodila 24. aprila 1934. Po diplomi iz igre na [[AGRFT Ljubljana|AIU]] v Ljubljani leta 1957 je delala kot svobodna umetnica. Ustanovila je gledališko skupino ''Komedijantski atelje'' in delala kot pedagoginja v Centru za estetsko vzgojo mladine v Ljubljani. Med leti 1964 in 1980 je bila članica [[SMG|Mladinskega gledališča]], od leta 1983 pa [[LG Ljubljana|ljubljanskega lutkovnega gledališča]]. Nastopala je tudi v alternativnih gledališčih, pri TV in filmu. Kot poklicna pot je bila pestra | (*1934, Ljubljana †1991, Ljubljana) | ||
Dramska umetnica, pesnica in pisateljica Alja Tkačev se je rodila 24. aprila 1934. Po diplomi iz igre na [[AGRFT Ljubljana|AIU]] v Ljubljani leta 1957 je delala kot svobodna umetnica. Ustanovila je gledališko skupino ''Komedijantski atelje'' in delala kot pedagoginja v Centru za estetsko vzgojo mladine v Ljubljani. Med leti 1964 in 1980 je bila članica [[SMG|Mladinskega gledališča]], od leta 1983 pa [[LG Ljubljana|ljubljanskega lutkovnega gledališča]]. Nastopala je tudi v alternativnih gledališčih, pri TV in filmu. Kot poklicna pot je bila pestra bera njenih vlog, saj je upodabljala otroške, dekliške in fantovske like, pa tudi sodobne ženske in groteskno parodirane like nerealnih bitij. | |||
Igrala je v eksperimentalni skupini Io v Ajshilovem ''Uklenjenem Prometeju'', v [[SNG Drama Ljubljana|Drami SNG Ljubljana]] Anjo v Češnjevem vrtu, pozneje tudi v [[SNG Maribor]], [[SLG Celje]], [[PDG Nova Gorica]] in sodelovala z [[EG Glej]] (''Jaslice''; za vlogo v tej predstavi je – tako kot vse soigralke – prejela Borštnikovo diplomo) in Koreodramo Ljubljana (''Agatha Schwarzkobler;'' zanjo je skupaj z [[Berta Bojetu Boeta|Berto Bojetu]], [[Olga Grad|Olgo Grad]], [[Olga Kacjan|Olgo Kacjan]] in [[Nevenka Koprivšek|Nevenko Koprivšek]] dobila posebno nagrado strokovne žirije BS 1987). | |||
Nastopala je tudi na televiziji (Špela v igri ''Na mostu''; Odette v Richterjevi ''Sodni izterjevalki''), stalno sodelovala v mladinskih televizijskih nadaljevankah in igrah, zaigrala pa je v številnih danes že klasičnih slovenskih filmih: ''Rdeče klasje'' (1970), ''Let mrtve ptice'' (1973), ''To so gadi'' (1977), ''Nasvidenje v naslednji vojni'' (1980), ''Eva'' (1983), ''Dih'' (1983), ''Trije prispevki k slovenski blaznosti'' (1983), ''Coprnica Zofka'' (1989). | |||
Prevajala je dramska besedila (za Mladinsko gledališče je prevedla npr. ''Snežno kraljico'' in ''Zmaja'' Jevgenija Švarca) in pisala, tako za gledališče (monodrama ''Jacera'', ki jo je v režiji Vesne Arhar prenesla tudi na oder) kot poezijo (''Brezglave pesmi'') in prozo (''Pisma z Mojotoka''). | |||
Umrla je 6. januarja 1991 v Ljubljani. | |||
==Vloge v gledališču== | ==Vloge v gledališču== | ||
Redakcija: 14:30, 14. februar 2014
Življenjepis
(*1934, Ljubljana †1991, Ljubljana) Dramska umetnica, pesnica in pisateljica Alja Tkačev se je rodila 24. aprila 1934. Po diplomi iz igre na AIU v Ljubljani leta 1957 je delala kot svobodna umetnica. Ustanovila je gledališko skupino Komedijantski atelje in delala kot pedagoginja v Centru za estetsko vzgojo mladine v Ljubljani. Med leti 1964 in 1980 je bila članica Mladinskega gledališča, od leta 1983 pa ljubljanskega lutkovnega gledališča. Nastopala je tudi v alternativnih gledališčih, pri TV in filmu. Kot poklicna pot je bila pestra bera njenih vlog, saj je upodabljala otroške, dekliške in fantovske like, pa tudi sodobne ženske in groteskno parodirane like nerealnih bitij.
Igrala je v eksperimentalni skupini Io v Ajshilovem Uklenjenem Prometeju, v Drami SNG Ljubljana Anjo v Češnjevem vrtu, pozneje tudi v SNG Maribor, SLG Celje, PDG Nova Gorica in sodelovala z EG Glej (Jaslice; za vlogo v tej predstavi je – tako kot vse soigralke – prejela Borštnikovo diplomo) in Koreodramo Ljubljana (Agatha Schwarzkobler; zanjo je skupaj z Berto Bojetu, Olgo Grad, Olgo Kacjan in Nevenko Koprivšek dobila posebno nagrado strokovne žirije BS 1987).
Nastopala je tudi na televiziji (Špela v igri Na mostu; Odette v Richterjevi Sodni izterjevalki), stalno sodelovala v mladinskih televizijskih nadaljevankah in igrah, zaigrala pa je v številnih danes že klasičnih slovenskih filmih: Rdeče klasje (1970), Let mrtve ptice (1973), To so gadi (1977), Nasvidenje v naslednji vojni (1980), Eva (1983), Dih (1983), Trije prispevki k slovenski blaznosti (1983), Coprnica Zofka (1989).
Prevajala je dramska besedila (za Mladinsko gledališče je prevedla npr. Snežno kraljico in Zmaja Jevgenija Švarca) in pisala, tako za gledališče (monodrama Jacera, ki jo je v režiji Vesne Arhar prenesla tudi na oder) kot poezijo (Brezglave pesmi) in prozo (Pisma z Mojotoka).
Umrla je 6. januarja 1991 v Ljubljani.
Vloge v gledališču
- 1980 Afra; Slavko Grum Dogodek v mestu Gogi, r. Miran Herzog, PDG Nova Gorica
Vloge na filmu in televiziji
Vloge na radiu
Dramska besedila
Dramatizacije
Nagrade
Bibliografija
Viri in literatura
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.