Ignacij Borštnik

Življenjepis

(*1.7.1858, Cerklje na Gorenjskem †23.9.1919, Ljubljana) Igralec, režiser, vzgojitelj, dramatik in publicist. Leta 1886 je prevzel vodstvo SDG v Ljubljani in tu deloval kot vodja do 1894, ko je zaradi nesporazumov odšel v Zagreb k hrvaškemu gledališču. Iz Zagreba je hodil v Ljubljano gostovat, v sezoni 1913/14 je ponovno vodil gledališče v Ljubljani. Leta 1919 se je vrnil v Ljubljano in še istega leta umrl. V svoji dobi, ko je deloval v Ljubljani je nastopal v starem ljubljanskem gledališču, po požaru 1887 v prostorih čitalnice in od 1892 v novem SGD, ki ga je odprl 20.9.1892 s svojo priredbo Jurčičeve Veronike Deseniške. Spadal je med največje slovenske igralce. Prvič je nastopil 10.12.1882 in zadnjič 11.9.1919. Kot dramaturg v Ljubljani je skušal občinstvu v veseloigrah posredovati sodobno realistično in naturalistično evropsko dramatiko. Tačas je sam prevedel vrsto nemških in deloma čeških iger. Od prihoda z Dunaja 1886 do odhoda v Zagreb 1894 je v Ljubljani vodil dramsko šolo, iz katere je izšlo nekaj dobrih slovenskih igralcev. Skrbi za vzgojo gledališkega naraščaja je bil 1919 posvečen tudi njegov načrt o triletnem šolanju gledaliških ustvarjalcev v okviru Glasbene šole v Ljubljani. Izreden je njegov pomen za ustvaritev in vzgojo slovenskega gledališkega občinstva. Igral je tudi v prvih slovenskih filmih. Po njem se imenuje osrednji slovenski gledališki festival, Borštnikovo srečanje.

Vloge

• Friderik Kovarstvo in ljubezen
• Stari Ilija
• Revček Andrejček
• Revizor
• Krivoprisežnik
• Helmer Nora
• Kantor
• Jakob Ruda
• Strindbergov oče
• Kasij
• Hamlet
• Jago
• Rihard III.
• Shylock
• Macbeth
• Tartuffe
• Alba

Dramaturgije

• Ni moj okus, vesela enodejanka, uprizorjena 15.1.1891
• Stari Ilija, trodejanka, uprizorjena 16.11.1890
• Ivan Tavčar Otok in Struga, igra v 18. slikah, uprizorjena 19.2.1888
• Ponesrečena glavna skušnja, vesela enodejanka 8.12.1886