Fran Albreht: Razlika med redakcijama
| Vrstica 4: | Vrstica 4: | ||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
(*17.11.1889, Kamnik †11.2.1963, Ljubljana) Bil je pesnik, esejist, kritik, urednik in prevajalec, upravni uradnik, predsednik MLO (Mestni ljudski odbor) in književnik. Po pesniških zbirkah se je posvetil esejistiki, kritiki in prevajanju. Večino ocen je posvetil dramatiki in dramskemu ustvarjanju | (*17.11.1889, Kamnik †11.2.1963, Ljubljana) Bil je pesnik, esejist, kritik, urednik in prevajalec, upravni uradnik, predsednik MLO (Mestni ljudski odbor) in književnik. Gimnazijo v Kranju je obiskoval od jeseni 1901 do pomladi 1908, ko je maturiral. Na Dunaju je študiral pravo do leta 1912, študijem prekinil in odšel za domačega učitelja v Gorico. Tu je spoznal Gradnika in Tumo ter postal sodelavec ''Naših zapiskov'', ki jih je urejal A. Sermota in v katerih je objavljal tudi [[Ivan Cankar]]. Po končani prvi svetovni vojni se je preselil v Ljubljano, se znova vpisal na novoustanovljeni slovenski univerzi ter diplomiral na filozofski fakulteti. Po pesniških zbirkah se je posvetil esejistiki, kritiki in prevajanju. Večino ocen je posvetil dramatiki in dramskemu ustvarjanju [[SNG Drama Ljubljana]]. Članki, ocene, polemike in poročila, ki jih je objavljal od 1918 predvsem v LZ (Ljubljanski zvon), po 1945 pa v revijah in dnevnem časopisju, obravnavajo uprizoritve dram [[SNG Ljubljana]] in tuja gostovanja, vprašanja gledališke vzgoje, publike in naraščaja. S tem ni samo spremljal rasti in razvoja [[SNG Drama Ljubljana|Drame SNG v Ljubljani]] od začetka poklicnega razdobja, ko je, iz delno še amaterskih okvirov, začelo rasti na evropsko raven, temveč je njegovo podobo tudi soustvarjal, vzporedno pa pomagal oblikovati gledališko kulturo pri nas. | ||
Bil je urednik ''Svobode'' (1919 - 1920) in ''Ljubljanskega Zvona'' (1922 - 1932), podpredsednik Pen-kluba, pomagal je osnovati ''Sodobnost''. Po končani drugi vojni in vrnitvi z internacije se je ponovno lotil svojega literarnega dela, ustanovil je Društvo prevajalcev Slovenije in bil njegov predsednik, postal je podpredsednik Zveze prevajalcev Jugoslavije in kasneje njen predsednik. Med prevajalci dramskih besedil med obema svetovnima vojnama sodi v sam vrh. Prevajal je iz različnih slovstev, deloma v prozi, deloma v stihih. Večina prevodov je ostala v rokopisu, nekateri pa so izšli tudi v tisku. | |||
==Nagrade== | ==Nagrade== | ||
Redakcija: 10:58, 13. februar 2014
Življenjepis
(*17.11.1889, Kamnik †11.2.1963, Ljubljana) Bil je pesnik, esejist, kritik, urednik in prevajalec, upravni uradnik, predsednik MLO (Mestni ljudski odbor) in književnik. Gimnazijo v Kranju je obiskoval od jeseni 1901 do pomladi 1908, ko je maturiral. Na Dunaju je študiral pravo do leta 1912, študijem prekinil in odšel za domačega učitelja v Gorico. Tu je spoznal Gradnika in Tumo ter postal sodelavec Naših zapiskov, ki jih je urejal A. Sermota in v katerih je objavljal tudi Ivan Cankar. Po končani prvi svetovni vojni se je preselil v Ljubljano, se znova vpisal na novoustanovljeni slovenski univerzi ter diplomiral na filozofski fakulteti. Po pesniških zbirkah se je posvetil esejistiki, kritiki in prevajanju. Večino ocen je posvetil dramatiki in dramskemu ustvarjanju SNG Drama Ljubljana. Članki, ocene, polemike in poročila, ki jih je objavljal od 1918 predvsem v LZ (Ljubljanski zvon), po 1945 pa v revijah in dnevnem časopisju, obravnavajo uprizoritve dram SNG Ljubljana in tuja gostovanja, vprašanja gledališke vzgoje, publike in naraščaja. S tem ni samo spremljal rasti in razvoja Drame SNG v Ljubljani od začetka poklicnega razdobja, ko je, iz delno še amaterskih okvirov, začelo rasti na evropsko raven, temveč je njegovo podobo tudi soustvarjal, vzporedno pa pomagal oblikovati gledališko kulturo pri nas.
Bil je urednik Svobode (1919 - 1920) in Ljubljanskega Zvona (1922 - 1932), podpredsednik Pen-kluba, pomagal je osnovati Sodobnost. Po končani drugi vojni in vrnitvi z internacije se je ponovno lotil svojega literarnega dela, ustanovil je Društvo prevajalcev Slovenije in bil njegov predsednik, postal je podpredsednik Zveze prevajalcev Jugoslavije in kasneje njen predsednik. Med prevajalci dramskih besedil med obema svetovnima vojnama sodi v sam vrh. Prevajal je iz različnih slovstev, deloma v prozi, deloma v stihih. Večina prevodov je ostala v rokopisu, nekateri pa so izšli tudi v tisku.
Nagrade
- Prešernova nagrada, 1960
Članki
- Slovenačko kazalište, Nova Evropa, 1924, knjiga 10
- Epilog Veroniki Deseniški, LZ (Ljubljanski zvon), 1925
- Kako je nastala Veronika, GL (Gledališki list) Ljubljana, 1924/25
- gledališka poročila o posameznih dramskih uprizoritvah SNG Ljubljana, sezonski pregledi in ocene, LZ (Ljubljanski zvon), 1919 - 1927
- kritike in poročila o Cankarjevem dramskem delu in uprizoritvah, Dobrovoljc
- kulturnopilitični in literarnopolitični članki, Odsevi časa, 1961
Prevodi
- Sofokles - Hofmannsthal Kralj Edip in Antigona
- F. Schiller Turandot in Don Karlos
- J. W. Goethe Ifigenija na Tavridi
- Orlič
- G. B. Shaw Kandida
- Strast pod bresti
- Jirasek Oče
- Mrštika Mariša
- Hebbel Judita
- A. Strinberg Gospodična Julija
Bibliografija
- Zadnja pravda, 1934
- Pesmi, 1966
- Gledališke kritike, 1973
Viri in literatura
- Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.