Fran Albreht: Razlika med redakcijama

Brez povzetka urejanja
 
Vrstica 24: Vrstica 24:


==Prevodi==
==Prevodi==
* Sofokles - Hofmannsthal ''Kralj Edip'' in ''Antigona''
{{#dynamic_content:rep | person | 1270 | translations}}.
* F. Schiller ''Turandot'' in ''Don Karlos''
* J. W. Goethe ''Ifigenija na Tavridi''
* Orlič
* G. B. Shaw ''Kandida''
* ''Strast pod bresti''
* Jirasek ''Oče''
* Mrštika ''Mariša''
* Hebbel ''Judita''
* A. Strinberg ''Gospodična Julija''


==Bibliografija==
==Bibliografija==

Trenutna redakcija s časom 15:59, 30. november 2014


Življenjepis

(*17.11.1889, Kamnik †11.2.1963, Ljubljana) Bil je pesnik, esejist, kritik, urednik in prevajalec, upravni uradnik, predsednik MLO (Mestni ljudski odbor) in književnik. Gimnazijo v Kranju je obiskoval od jeseni 1901 do pomladi 1908, ko je maturiral. Na Dunaju je študiral pravo do leta 1912, študijem prekinil in odšel za domačega učitelja v Gorico. Tu je spoznal Gradnika in Tumo ter postal sodelavec Naših zapiskov, ki jih je urejal A. Sermota in v katerih je objavljal tudi Ivan Cankar. Po končani prvi svetovni vojni se je preselil v Ljubljano, se znova vpisal na novoustanovljeni slovenski univerzi ter diplomiral na filozofski fakulteti. Po pesniških zbirkah se je posvetil esejistiki, kritiki in prevajanju. Večino ocen je posvetil dramatiki in dramskemu ustvarjanju SNG Drama Ljubljana. Članki, ocene, polemike in poročila, ki jih je objavljal od 1918 predvsem v LZ (Ljubljanski zvon), po 1945 pa v revijah in dnevnem časopisju, obravnavajo uprizoritve dram SNG Ljubljana in tuja gostovanja, vprašanja gledališke vzgoje, publike in naraščaja. S tem ni samo spremljal rasti in razvoja Drame SNG v Ljubljani od začetka poklicnega razdobja, ko je, iz delno še amaterskih okvirov, začelo rasti na evropsko raven, temveč je njegovo podobo tudi soustvarjal, vzporedno pa pomagal oblikovati gledališko kulturo pri nas.


Bil je urednik Svobode (1919 - 1920) in Ljubljanskega Zvona (1922 - 1932), podpredsednik Pen-kluba, pomagal je osnovati Sodobnost. Po končani drugi vojni in vrnitvi z internacije se je ponovno lotil svojega literarnega dela, ustanovil je Društvo prevajalcev Slovenije in bil njegov predsednik, postal je podpredsednik Zveze prevajalcev Jugoslavije in kasneje njen predsednik. Med prevajalci dramskih besedil med obema svetovnima vojnama sodi v sam vrh. Prevajal je iz različnih slovstev, deloma v prozi, deloma v stihih. Večina prevodov je ostala v rokopisu, nekateri pa so izšli tudi v tisku.

Video

Nagrade

Članki

  • Slovenačko kazalište, Nova Evropa, 1924, knjiga 10
  • Epilog Veroniki Deseniški, LZ (Ljubljanski zvon), 1925
  • Kako je nastala Veronika, GL (Gledališki list) Ljubljana, 1924/25
  • gledališka poročila o posameznih dramskih uprizoritvah SNG Ljubljana, sezonski pregledi in ocene, LZ (Ljubljanski zvon), 1919 - 1927
  • kritike in poročila o Cankarjevem dramskem delu in uprizoritvah, Dobrovoljc
  • kulturnopilitični in literarnopolitični članki, Odsevi časa, 1961

Prevodi

.

Bibliografija

  • Zadnja pravda, 1934
  • Pesmi, 1966
  • Gledališke kritike, 1973

Viri in literatura

  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.


Zunanje povezave