Nika Juvan Kalan: Razlika med redakcijama
| Vrstica 3: | Vrstica 3: | ||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
Nika Juvan - Kalan se je rodila 2. novembra 1930 v Ljubljani. Po diplomi na [[AGRFT]] se je leta 1952 najprej zaposlila v [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču v Kranju]], potem pa se je še istega leta pridružila igralskemu ansamblu [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnega gledališča ljubljanskega]] in mu ostala zvesta vse do upokojitve leta 1991. Prav tako zvest član MGL-ja je bil tudi njen življenjski sopotnik, igralec [[Milan Kalan]]. Na odru MGL je prvič nastopila kot Juliette v ''Popotniku brez prtljage'' Jeana Anouilha v režiji Jožeta Tirana. V MGL je nastopala tako v klasičnih kot v sodobnih dramah in ustvarila več kot 90 vlog. Blestela je v naslovni vlogi v Aristofanovi ''Lizistrati'', bila je Agafja Tihonova v Gogoljevi ''Ženitvi'', Jelena Andrejevna v Čehovovem ''Stričku Vanji'', Betka v ''Dobrniku in požigalcih'' Maxa Frischa, Helena v Cankarjevi igri ''Za narodov blagor'', Christine v O'Neillovi ''Elektri v črnini'', Olympe Ferraillon v Feydeaujevi ''Bolhi v ušesu'', Sonja v Hadžićevi ''Naročeni komediji'' … Za vlogo Gospe Orbánove v Örkényjevi ''Mačji igri'' je leta 1975 prejela Severjevo nagrado. Pomembna je tudi njena vloga Gospe Higginsove v Shawovem ''Pigmalionu'', vrh njenih izjemnih umetniških sposobnosti pa prav gotovo izpričuje vloga kraljice Gertrude v Shakespearovem ''Hamletu'', saj je ta tragični lik podala s presenetljivo novimi in svežimi igralskimi sredstvi. Za vlogi v ''Pigmalionu'' in ''Hamletu'' je leta 1984 prejela Župančičevo nagrado. Ustvarjala je z mnogimi režiserji, v najlepšem spominu pa so ji ostala sodelovanja z Igorjem Pretnarjem, Miletom Korunom in Dušanom Mlakarjem. Zadnja njena vloga v Mestnem gledališču ljubljanskem je bila vloga Starke v Zajčevem ''Potohodcu''. | Nika Juvan - Kalan se je rodila 2. novembra 1930 v Ljubljani. Po diplomi na [[AGRFT]] se je leta 1952 najprej zaposlila v [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču v Kranju]], potem pa se je še istega leta pridružila igralskemu ansamblu [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnega gledališča ljubljanskega]] in mu ostala zvesta vse do upokojitve leta 1991. Prav tako zvest član MGL-ja je bil tudi njen življenjski sopotnik, igralec [[Milan Kalan]]. Na odru MGL je prvič nastopila kot Juliette v ''Popotniku brez prtljage'' Jeana Anouilha v režiji Jožeta Tirana. V MGL je nastopala tako v klasičnih kot v sodobnih dramah in ustvarila več kot 90 vlog. Blestela je v naslovni vlogi v Aristofanovi ''Lizistrati'', bila je Agafja Tihonova v Gogoljevi ''Ženitvi'', Jelena Andrejevna v Čehovovem ''Stričku Vanji'', Betka v ''Dobrniku in požigalcih'' Maxa Frischa, Helena v Cankarjevi igri ''Za narodov blagor'', Christine v O'Neillovi ''Elektri v črnini'', Olympe Ferraillon v Feydeaujevi ''Bolhi v ušesu'', Sonja v Hadžićevi ''Naročeni komediji'' … Za vlogo Gospe Orbánove v Örkényjevi ''Mačji igri'' je leta 1975 prejela Severjevo nagrado. Pomembna je tudi njena vloga Gospe Higginsove v Shawovem ''Pigmalionu'', vrh njenih izjemnih umetniških sposobnosti pa prav gotovo izpričuje vloga kraljice Gertrude v Shakespearovem ''Hamletu'', saj je ta tragični lik podala s presenetljivo novimi in svežimi igralskimi sredstvi. Za vlogi v ''Pigmalionu'' in ''Hamletu'' je leta 1984 prejela Župančičevo nagrado. Ustvarjala je z mnogimi režiserji, v najlepšem spominu pa so ji ostala sodelovanja z Igorjem Pretnarjem, Miletom Korunom in Dušanom Mlakarjem. Zadnja njena vloga v Mestnem gledališču ljubljanskem je bila vloga Starke v Zajčevem ''Potohodcu''. | ||
Sodelovala je tudi s Koreodramo Ljubljana v uprizoritvah ''De Profundis'' Slavka Gruma (1988) in ''Solzna Marija Sirakuška'' Damirja Zlatarja Freya (1994). Nastopila je v več televizijskih dramah in zaigrala v filmih ''Tri zgodbe'' (1955), ''Veselica'' (1960), ''Naš avto'' (1962), ''Nevidni bataljon'' (1967) in ''Pomladni veter'' (1974). | Sodelovala je tudi s Koreodramo Ljubljana v uprizoritvah ''De Profundis'' Slavka Gruma (1988) in ''Solzna Marija Sirakuška'' Damirja Zlatarja Freya (1994). Nastopila je v več televizijskih dramah in zaigrala v filmih ''Tri zgodbe'' (1955), ''Veselica'' (1960), ''Naš avto'' (1962), ''Nevidni bataljon'' (1967) in ''Pomladni veter'' (1974). | ||
Umrla je decembra leta 2020. | Umrla je decembra leta 2020. | ||
Redakcija: 10:25, 24. december 2020
Življenjepis
Nika Juvan - Kalan se je rodila 2. novembra 1930 v Ljubljani. Po diplomi na AGRFT se je leta 1952 najprej zaposlila v Prešernovem gledališču v Kranju, potem pa se je še istega leta pridružila igralskemu ansamblu Mestnega gledališča ljubljanskega in mu ostala zvesta vse do upokojitve leta 1991. Prav tako zvest član MGL-ja je bil tudi njen življenjski sopotnik, igralec Milan Kalan. Na odru MGL je prvič nastopila kot Juliette v Popotniku brez prtljage Jeana Anouilha v režiji Jožeta Tirana. V MGL je nastopala tako v klasičnih kot v sodobnih dramah in ustvarila več kot 90 vlog. Blestela je v naslovni vlogi v Aristofanovi Lizistrati, bila je Agafja Tihonova v Gogoljevi Ženitvi, Jelena Andrejevna v Čehovovem Stričku Vanji, Betka v Dobrniku in požigalcih Maxa Frischa, Helena v Cankarjevi igri Za narodov blagor, Christine v O'Neillovi Elektri v črnini, Olympe Ferraillon v Feydeaujevi Bolhi v ušesu, Sonja v Hadžićevi Naročeni komediji … Za vlogo Gospe Orbánove v Örkényjevi Mačji igri je leta 1975 prejela Severjevo nagrado. Pomembna je tudi njena vloga Gospe Higginsove v Shawovem Pigmalionu, vrh njenih izjemnih umetniških sposobnosti pa prav gotovo izpričuje vloga kraljice Gertrude v Shakespearovem Hamletu, saj je ta tragični lik podala s presenetljivo novimi in svežimi igralskimi sredstvi. Za vlogi v Pigmalionu in Hamletu je leta 1984 prejela Župančičevo nagrado. Ustvarjala je z mnogimi režiserji, v najlepšem spominu pa so ji ostala sodelovanja z Igorjem Pretnarjem, Miletom Korunom in Dušanom Mlakarjem. Zadnja njena vloga v Mestnem gledališču ljubljanskem je bila vloga Starke v Zajčevem Potohodcu.
Sodelovala je tudi s Koreodramo Ljubljana v uprizoritvah De Profundis Slavka Gruma (1988) in Solzna Marija Sirakuška Damirja Zlatarja Freya (1994). Nastopila je v več televizijskih dramah in zaigrala v filmih Tri zgodbe (1955), Veselica (1960), Naš avto (1962), Nevidni bataljon (1967) in Pomladni veter (1974).
Umrla je decembra leta 2020.
Vloge v gledališču
- 1991 Gospa Prestopil; Slavko Grum Dogodek v mestu Gogi, r. Damir Zlatar Frey, Drama SNG Maribor
- 1990 Starka; Dane Zajc Potohodec, r. Mile Korun, MGL
- 1990 Anja; Akos Kertesz Vdove, r. Dušan Mlakar, MGL
- 1989 Ana; Stane Kavčič Karambol, r. Branko Kraljevič, MGL
- 1989 Pavla; Tone Partljič Pesnikova žena, r. Mile Korun, MGL
- 1989 Živka; Branislav Nušić Gospa ministrica, r. Miran Herzog, MGL
Vloge na filmu in televiziji
- 1974 Pomladni veter
- 1967 Nevidni bataljon
- 1962 Naš avto
- 1960 Veselica
- 1955 Tri zgodbe
Vloge na radiu
Nagrade
- 1984 Župančičeva nagrada za vlogi v Pigmalionu in Hamletu
- 1975 Severjeva nagrada za vlogo Gospe Orbanove v Orkenyjevi Mačji igri