Vasja Predan: Razlika med redakcijama
Vrstica 3: Vrstica 3:
<div style="float: right">[[Slika:Vasja_predan_sta.jpg|280px|Foto: Tamino Petelinšek/STA]]</div>
<div style="float: right">[[Slika:Vasja_predan_sta.jpg|280px|Foto: Tamino Petelinšek/STA]]</div>
==Življenjepis==
==Življenjepis==
Gledališki in literarni kritik, teatrolog, književnik in urednik Vasja Predan se je rodil v Vitomarcih, 6. februarja 1930. Diplomiral je iz slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter se zaposlil kot dramaturg na TV Ljubljana, nato pa bil do leta 1992 urednik pri ''Naših razgledih''. Pomembno je njegovo več kot štiri desetletja dolgo kritiško spremljanje domače in tuje produkcije, kar še danes nudi zanesljiv vpogled v gledališko življenje na Slovenskem. Poleg tega je pisal eseje in komentarje o dramaturških in  gledaliških vprašanjih, iz katerih je razbrati njegovo odprtost za aktualizirano, samosvojo odrsko interpretacijo dramske umetnine. Pisal je tudi o slovstvenih vprašanjih in spremne besede h knjižnim objavam dramskih in drugih besedil. Večkrat je aktivno sodeloval na [[Borštnikovo srečanje|festivalu Borštnikovo srečanje]]; kot selektor ali član strokovne žirije ter žirije za podelitev Borštnikovega prstana. Bil je tudi selektor Sterijinega pozorja v Novem Sadu.
Rodil se je 6. februarja 1930 v Vitomarcih na robu Slovenskih goric v napredni učiteljski družini. Drugo svetovno
vojno je družina dočakala v Mozirju, od koder so jih Nemci izselili v Srbijo. Po vojni je Vasja Predan obiskoval celjsko
gimnazijo in sodeloval v dijaškem glasilu Iskra. Leta 1955 je diplomiral iz slavistike na ljubljanski Filozofski fakulteti.
Med letoma 1957 in 1962 je bil zaposlen kot dramaturg na tedanji Televiziji Ljubljana, nato pa je bil do upokojitve
leta 1992 cenjeni, spoštovani in vplivni urednik kulture v uglednem štirinajstdnevniku ''Naši razgledi''.
 
Prve gledališke in literarne ocene je začel objavljati že leta 1951 v Študentskem listu in reviji Beseda, nato pa
nadaljeval v drugih revijah in časopisih. Njegovo več kot polstoletno kritiško spremljanje domače in tuje gledališke
produkcije danes nudi celovit vpogled v gledališko življenje na Slovenskem. Njegov opus gledaliških kritik je spoštovanja vreden že po obsegu, kaže pa tudi njegovo lucidnost, visoko strokovnost, resnicoljubnost, dobrohotnost ter strastno privrženost gledališču.
Pomembno je njegovo več kot štiri desetletja dolgo kritiško spremljanje domače in tuje produkcije, kar še danes nudi zanesljiv vpogled v gledališko življenje na Slovenskem. Poleg tega je pisal eseje in komentarje o dramaturških in  gledaliških vprašanjih, iz katerih je razbrati njegovo odprtost za aktualizirano, samosvojo odrsko interpretacijo dramske umetnine. Pisal je tudi o slovstvenih vprašanjih in spremne besede h knjižnim objavam dramskih in drugih besedil. Večkrat je aktivno sodeloval na [[Borštnikovo srečanje|festivalu Borštnikovo srečanje]]; kot selektor ali član strokovne žirije ter žirije za podelitev Borštnikovega prstana. Bil je tudi selektor Sterijinega pozorja v Novem Sadu.


Bil je pobudnik, soavtor in sourednik monografskega zbornika o režiserju [[Mile Korun|Miletu Korunu]] iz leta 2002. Skupaj z [[Dušan Moravec|Dušanom Moravcem]] je leta 2001 izdal knjigo ''Sto slovenskih dramskih umetnikov'', leta 2004 pa je izšle njegove ''Teatrološke študije in eseji''.
Bil je pobudnik, soavtor in sourednik monografskega zbornika o režiserju [[Mile Korun|Miletu Korunu]] iz leta 2002. Skupaj z [[Dušan Moravec|Dušanom Moravcem]] je leta 2001 izdal knjigo ''Sto slovenskih dramskih umetnikov'', leta 2004 pa je izšle njegove ''Teatrološke študije in eseji''.


Tudi v zrelih letih je Predan v časopisih pazljivo spremljal sodobno gledališko kritiko, a je bil do nje pogosto kritičen. Sodobna kritika si po njegovih besedah želi le predstaviti predstavo, kar sicer je vrednost, vendar mnoge zanima tudi utemeljeno kritično mnenje. Sam je v mlajših letih cenil predvsem kritike, kakršen je bil [[Josip Vidmar]], ki je vedno poskušal suvereno ovrednotiti predstavo. "Mlajši kritiki smo tudi počeli to, vendar smo obenem želeli tudi na kritičen način interpretirati predstavo, pri čemer smo vedno imeli v mislih gledalca," se je spominjal v intervjuju ob svoji 85-letnici.
Tudi v zrelih letih je Predan v časopisih pazljivo spremljal sodobno gledališko kritiko, a je bil do nje pogosto kritičen. Sodobna kritika si po njegovih besedah želi le predstaviti predstavo, kar sicer je vrednost, vendar mnoge zanima tudi utemeljeno kritično mnenje. Sam je v mlajših letih cenil predvsem kritike, kakršen je bil [[Josip Vidmar]], ki je vedno poskušal suvereno ovrednotiti predstavo. "Mlajši kritiki smo tudi počeli to, vendar smo obenem želeli tudi na kritičen način interpretirati predstavo, pri čemer smo vedno imeli v mislih gledalca," se je spominjal v intervjuju ob svoji 85-letnici.
Vasja Predan je bil zvest sopotnik Mestnega gledališča ljubljanskega, ne le kot kritik in vse do zadnjega redni obiskovalec, temveč tudi kot sodelavec. Prispeval je številne tehtne članke in spominske zapise v gledaliških listih. V obsežni monografiji 50 let MGL je objavljen njegov esej ''Luči ob poti'', v katerem je poglobljeno in s ključnimi poudarki orisal pot Mestnega gledališča ljubljanskega od težkih začetkov do visokega jubileja. V zbirki Knjižnica MGL je leta 1969 izšel ''Mali gledališki imenik'', ki sta ga sestavila skupaj z Dušanom Tomšetom. Leta 1991 je prav tako v Knjižnici MGL izšla Predanova zbirka kritiških zapisov ''Theatralia''.
Za svoje delo je prejel novinarski Tomšičevi nagradi (1959 in 1991), leta 1967 nagrado Prešernovega sklada, leta 1991 Sterijevo nagrado, ob svoji 80-letnici leta 2010 pa Župančičevo nagrado za življenjsko delo. Mesto Ljubljana mu jo je podelilo za izjemen opus kritiških analiz ter pronicljivih, pisateljsko vživetih interpretacij slovenske književnosti in gledališča, pa tudi za dolgoletno ustvarjanje visokega javnega intelektualnega dialoga znotraj slovenske in svetovne umetnosti in kulture v vlogi urednika Naših razgledov. Leta 2015 mu je bilo na Tednu slovenske drame v Kranju podeljeno Grün-Filipičevo priznanje, leta 2016 pa je bil prvi dobitnik nagrade Vladimirja Kralja za življenjsko
delo, ki jo podeljuje Društvo gledaliških kritikov in teatrologov.


Vasja Predan je umrl 1. 11. 2021.
Vasja Predan je umrl 1. 11. 2021.

Redakcija: 18:58, 15. junij 2022

Foto: Tamino Petelinšek/STA

Življenjepis

Rodil se je 6. februarja 1930 v Vitomarcih na robu Slovenskih goric v napredni učiteljski družini. Drugo svetovno vojno je družina dočakala v Mozirju, od koder so jih Nemci izselili v Srbijo. Po vojni je Vasja Predan obiskoval celjsko gimnazijo in sodeloval v dijaškem glasilu Iskra. Leta 1955 je diplomiral iz slavistike na ljubljanski Filozofski fakulteti. Med letoma 1957 in 1962 je bil zaposlen kot dramaturg na tedanji Televiziji Ljubljana, nato pa je bil do upokojitve leta 1992 cenjeni, spoštovani in vplivni urednik kulture v uglednem štirinajstdnevniku Naši razgledi.

Prve gledališke in literarne ocene je začel objavljati že leta 1951 v Študentskem listu in reviji Beseda, nato pa nadaljeval v drugih revijah in časopisih. Njegovo več kot polstoletno kritiško spremljanje domače in tuje gledališke produkcije danes nudi celovit vpogled v gledališko življenje na Slovenskem. Njegov opus gledaliških kritik je spoštovanja vreden že po obsegu, kaže pa tudi njegovo lucidnost, visoko strokovnost, resnicoljubnost, dobrohotnost ter strastno privrženost gledališču. Pomembno je njegovo več kot štiri desetletja dolgo kritiško spremljanje domače in tuje produkcije, kar še danes nudi zanesljiv vpogled v gledališko življenje na Slovenskem. Poleg tega je pisal eseje in komentarje o dramaturških in gledaliških vprašanjih, iz katerih je razbrati njegovo odprtost za aktualizirano, samosvojo odrsko interpretacijo dramske umetnine. Pisal je tudi o slovstvenih vprašanjih in spremne besede h knjižnim objavam dramskih in drugih besedil. Večkrat je aktivno sodeloval na festivalu Borštnikovo srečanje; kot selektor ali član strokovne žirije ter žirije za podelitev Borštnikovega prstana. Bil je tudi selektor Sterijinega pozorja v Novem Sadu.

Bil je pobudnik, soavtor in sourednik monografskega zbornika o režiserju Miletu Korunu iz leta 2002. Skupaj z Dušanom Moravcem je leta 2001 izdal knjigo Sto slovenskih dramskih umetnikov, leta 2004 pa je izšle njegove Teatrološke študije in eseji.

Tudi v zrelih letih je Predan v časopisih pazljivo spremljal sodobno gledališko kritiko, a je bil do nje pogosto kritičen. Sodobna kritika si po njegovih besedah želi le predstaviti predstavo, kar sicer je vrednost, vendar mnoge zanima tudi utemeljeno kritično mnenje. Sam je v mlajših letih cenil predvsem kritike, kakršen je bil Josip Vidmar, ki je vedno poskušal suvereno ovrednotiti predstavo. "Mlajši kritiki smo tudi počeli to, vendar smo obenem želeli tudi na kritičen način interpretirati predstavo, pri čemer smo vedno imeli v mislih gledalca," se je spominjal v intervjuju ob svoji 85-letnici.

Vasja Predan je bil zvest sopotnik Mestnega gledališča ljubljanskega, ne le kot kritik in vse do zadnjega redni obiskovalec, temveč tudi kot sodelavec. Prispeval je številne tehtne članke in spominske zapise v gledaliških listih. V obsežni monografiji 50 let MGL je objavljen njegov esej Luči ob poti, v katerem je poglobljeno in s ključnimi poudarki orisal pot Mestnega gledališča ljubljanskega od težkih začetkov do visokega jubileja. V zbirki Knjižnica MGL je leta 1969 izšel Mali gledališki imenik, ki sta ga sestavila skupaj z Dušanom Tomšetom. Leta 1991 je prav tako v Knjižnici MGL izšla Predanova zbirka kritiških zapisov Theatralia.

Za svoje delo je prejel novinarski Tomšičevi nagradi (1959 in 1991), leta 1967 nagrado Prešernovega sklada, leta 1991 Sterijevo nagrado, ob svoji 80-letnici leta 2010 pa Župančičevo nagrado za življenjsko delo. Mesto Ljubljana mu jo je podelilo za izjemen opus kritiških analiz ter pronicljivih, pisateljsko vživetih interpretacij slovenske književnosti in gledališča, pa tudi za dolgoletno ustvarjanje visokega javnega intelektualnega dialoga znotraj slovenske in svetovne umetnosti in kulture v vlogi urednika Naših razgledov. Leta 2015 mu je bilo na Tednu slovenske drame v Kranju podeljeno Grün-Filipičevo priznanje, leta 2016 pa je bil prvi dobitnik nagrade Vladimirja Kralja za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo gledaliških kritikov in teatrologov.

Vasja Predan je umrl 1. 11. 2021.

Nagrade

  • 2016 Nagrada Vladimirja Kralja za življenjsko delo, ki jo podeljuje društvo DGKTS na Tednu slovenske drame, Pdf.gif Obrazložitev Info.png
  • 2015 Grün-Filipičevo priznanje, Teden slovenske drame, Kranj
  • 2010 Župančičeva nagrada za življenjsko delo
  • 1967 Nagrada Prešernovega sklada

Bibliografija

  • Literarni in gledališki publicizmi, Ljubljana : Knjižna zadruga, 2012
  • Teatrološke študije in eseji, Ljubljana : Društvo Knjižna zadruga, 2004
  • Slovenska dramska gledališča : kratek oris, Ljubljana : Mestno gledališče ljubljansko, 1996
  • Sled odrskih senc : gledališki dnevnik, Ljubljana : Mihelač, 1995-1999
  • Theatralia, Ljubljana : Mestno gledališče ljubljansko, 1991
  • Po premieri, Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1981
  • Kritikovo gledališče, Ljubljana : Slovenska matica, 1990
  • Sinočnje premiere, Ljubljana : Mestno gledališče ljubljansko, l974
  • Odčarani oder : gledališke presoje, Maribor : Obzorja, 1975

Viri in literatura

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Vasja_Predan&oldid=55636«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori