Petra Veber

Življenjepis

• rojena: 6. 4. 1971, izobrazba: UDIA
• 1998 ustanovitev E.P.I. CENTRA (z Natašo Matjašec in Sebastijanom Horvatom)
• 2004 gostujoča profesorica v USA, The Ohio State University, Department of Theatre and Film (Toledo)
• 2x predlagana za nagrado Prešernovega sklada

Rojena leta 1971, diplomirala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Kot scenografka deluje od leta 1993, v predstavah pa se podpisuje tudi pod koncept, oblikovanje luči, kostumov, kot dramaturginja, oblikovalka tiskovin in avtorica fotografij. Leta 1998 skupaj z Natašo Matjašec in Sebastijanom Horvatom ustanovi E.P.I. CENTER. Od 1999 je članica DOS-a. Leta 2004 je bila gostujoča profesorica v USA, The Ohio State University, Department of Theatre and Film (Toledo).

"Petra Veber v zadnjem poldrugem desetletju prav gotovo predstavlja eno najbolj drznih, daljnosežnih in dinamičnih scenografskih pisav v sodobnem slovenskem gledališču. Njeno delo je verjetno avtorsko najbolj avtonomno vstopilo in se zapisalo v gledališki prostor v predstavah režiserja Sebastijana Horvata, tako v tistih, ki so nastale v slovenskih gledaliških ustanovah, kakor tudi pri delih, nastalih v produkciji E.P.I. centra. Zdi se, da ravno v njih scenografska pisava Petre Veber spregovori kot avtonomen in avtorski prispevek prave scenografske umetnice.", Rok Vevar

Kot scenografka je doma sodelovala v več kot 100 predstavah. Sodelovanje v tujini: Sliven / Bolgarija, Kazalište Ulysses, Brioni / Hrvaška, Teatron Marileva Petrivov, Atene/ Grčija, Casa de Cultura Burlada / Španija, SNP NS / Srbija, Toledo / USA, SNP Podgorica, Zetski dom Cetinje / Črna Gora, JETTE Brusel / Belgija, Tanzquartier Dunaj / Avstrija. ZKM Zagreb / Hrvaška, Teatro Stabile del Friuli Venezia Giulia, Trst, Italija, Qendra Multimedia Priština, Kosovo, Vorarlberger Landestheater, Bregenz, Avstrija.

Razstave: 1994 Bienale (Lizbona), 1998 (Bad Radgesburg), 1999 Quadrienale (Praga), 2003 BS (Maribor), 2009 samostojna razstava Prostor in čas (Ljubljanski grad), 2010 razstava DOS-a, Skupinska razstava scenografov in kostumografov, 2011 Kdo se boji religioznega Plečnika (Gledališki muzej), Ljubljana, 2013 Oblikovalska identiteta; Petra Veber (CD Ljubljana).

Odlika njenih scenografij in prostorov je v tem, da vselej preraščajo tudi v komentar dane uprizoritve in celo družbenega konteksta, v katerem nastajajo. Ukvarja se tudi z oblikovanjem celostnih podob in svetlobe, fotografijo, videom, svoje scenografije razstavlja (Praški kvadrienale, 1999; Borštnikovo srečanje, 1998, 2003) in občasno predava v tujini. Je dobitnica Borštnikove nagrade za scenografijo leta 2007.

Oblikovalska identiteta

V sodelovanju z Društvom oblikovalcev Slovenije

Petra Veber v zadnjem poldrugem desetletju prav gotovo predstavlja eno najbolj drznih, daljnosežnih in dinamičnih scenografskih pisav v sodobnem slovenskem gledališču. Njeno delo je verjetno avtorsko najbolj avtonomno vstopilo in se zapisalo v gledališki prostor v predstavah režiserja Sebastijana Horvata, tako v tistih, ki so nastale v slovenskih gledaliških ustanovah, kakor tudi pri delih, nastalih v produkciji E.P.I. centra. Zdi se, da ravno v njih scenografska pisava Petre Veber spregovori kot avtonomen in avtorski prispevek prave scenografske umetnice. Ob Petri Veber bi težko govorili o scenografskem stilu, saj se njeno scenografsko delo kmalu oddalji od izključno vizualno-stilnega in narativnega mišljenja scenografije, ki bi ga pri njej morda lahko prepoznali v njenem izrazito minimalističnem zgodnjem obdobju (od Inštrukcije, 1995, do Makbeta, 1999), ter se loti redistribucije scenografskih gest na različna področja ustvarjalnega procesa in produkta. Če pri klasiki modernega slovenskega gledališča gledalec scenografski segment predstave v odrskem prostoru zlahka umesti, prepozna in odloči kot element, ki vstopa v celostni semiotični organizem predstave, pri scenografskem delu Petre Veber tega ne more storiti. Vizualnih elementov pri njenih scenografijah tudi ne more več brati v polju reprezentacije in mimezisa, kakor je to primer pri modernem slovenskem gledališču, ampak kot avtonomno dejanje v neki večbesedilni uprizoritveni situaciji, v kateri posamezna besedila predstave vstopajo v ne(od)ločljiva razmerja. Njene scenografije tako učinkujejo – če jih že moramo strniti v oznake – zdaj kot prostorski »demokratični paradoks« političnih delitev (Predtem /Potem), drugič kot prostor akcijskih sledi (Zgodba o O, Utopija 1, Utopija 2), tretjič kot evidenca, površina jezikovne neizogibnosti (ION, SS – Sharpen Your Senses), četrtič kot palimpsesti Slovenskih družbenih in kulturnih sedimentov (Lepa Vida, Romantične duše, Rokovnjači), petič kot nekakšna ikona politično scenografskega citata (Raztrganci, Hlapci, Balet Upora, Druga svoboda) itn. Lahko bi trdili, da so njene scenografije bolj kot reprezentirane strukture nekakšne prezentne situacije, v katerih je na svojo vsakokratno praznino pripete več dinamične potencialnosti kot stabilizirane realnosti. Tudi zato se gledalec z njimi bolj pogovarja kakor združi. Saj njene prostorsko-vizualne situacije – naj tvegam to tezo – prej pripadajo registru urbanizma kakor arhitekture. Za razliko od scenografskega modernizma se delo Petre Veber prej vpisuje v polje relacijskih estetik, prilastitev, konceptov kakor objektne vizualne lokacije, v kateri beremo interpretacijo določene zgodbe. Rok Vevar

Delo

2024

• Matej Kejžar; Preživljati čas plesaje; Gibanje Afrodite, scenografija, luč, ... Pekinpah, Slovenia
• skupinska razstava Dos-a v CD-ju z naslovom Embrionalna POTEZA

2023

• Jernej Potočan in Filip Štepec: Spotify, dramaturgija in luč, fotografije za objavo, PTL, slovenija
• oblikovanje luči za predstavo Bolero na festivalu SPIDER
• ELIAS, Mala kline; prostorska, postavitev / oblikovanje tiskovin, fotografija, produkcija Elias in Maska, Slovenija
• Nina Meško MALA ŠOLA POTAPLJANJA / oblikovanje luči
• MEMORIA, Mala kline / scenografija, luč , kostumi in fotografije za medije, Španski borci, Slovenija
• Leja Jurišić... Antifona; 'bralno-vizulna uprizoritev/ performance ANTIFONA!

Nagrade

• 2021 Glas šakala; Saška Rakef … Prix Italia Special Mention, za dokumentarno radijsko igro Glas Šakala
• 2013 Šeligova nagrada za najboljšo predstavo (Rokovnjači)
• 2013 Nagrada za najboljšo predstavo po izbiri publike na festivalu ArtOkraina v St. Petersburgu (STOLI)
• 2013 Nagrada 6. Gibanice za najboljšo predstavo po izboru občinstva (Mala Kline Eden)
• 2013 Nagrada Ksenije Hribar na 6. Gibanici za oblikovalko scene na področju plesa
• 2011 Zlata ptica za dosežke v scenografiji
• 2008 Nagrada za najboljšo predstavo na 11. mednarodnem festivalu Taterfest v Sarajevu za uprizoritev Patty Diphusa (MGL in Društvo Familia)
• 2008 nagrada Borštnikovega srečanja ustvarjalcem predstave Raztrganci / Učenci in učitelji za idejni in receptivni premik
• 2008 Šeligova nagrada za predstavo Romantične duše
• 2007 Borštnikova nagrada za scenografijo predstave Romantične duše
• 2007 Posebna nagrada ustvarjalcem za predstavo Misfits(z) na sarajevskem gledališkem festivalu
• 2003 Najboljša predstava na Pikinem festivalu v Velenju (Roald Dahl Gregorjevo čudežno zdravilo, Mestno gledališče Ptuj)
• 2003 Posebna nagrada za predstavo v celoti na Bienalu lutkovnega gledališča v Mariboru (Toon Tellegen Ko nihče ni imel kaj početi, Mini teater Ljubljana)
• 1999 Velika nagrada 29. Tedna slovenske drame ustvarjalcem predstave Ion

Zunanje povezave

• Pogovor s Petro Veber, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 26.10.2012
• NEODVISNI podatkovnik
• Petra Veber google
• Pogovor s Petro Veber, revija Dialogi