Prihodnje, odhodnje

Avtor: Srečko Fišer

Leto nastanka: 2003

Žanr: Drama

Krstna uprizoritev: 2006 v SNG Nova Gorica

Vsebina

Domov, na podeželje, se po desetih letih (leta 1948) z Londona vrne pisatelj Pavle Rojc. Doma naleti na ruševine: uničena sta šola in župnišče, pa tudi njegov dom, zato obišče svojo najbližjo sorodnico, teto Malko, ki mu ponudi dom.

Bolj zagnani vaščani so vneti za nov družbeni red – socializem, vsepovsod se gradi, Drejče popravlja kinoprojektor, da bi v vasi lahko imeli kino, za oskrbo vojske se pobira pridelek ipd. Pavle se od tete Malke odpravi po vasi, da bi se razgledal. V gostilni naleti na Precednika, ki se do njega kot pisatelja vede zelo spoštljivo, Stanko, Precednikov pribočnik, ki ga imajo vsi za malo čudnega, pa mu pove naravnost, kar misli: za delo šteje fizično delo, pisateljevanje ni delo, še več: pisateljevati (misliti po svoje, biti individualist) je celo nevarno (podobno misel izreče tudi Tihi). Pavle se seznani tudi z učiteljico Jelko, s katero sta včasih skupaj hodila na učiteljišče. Jelka organizira nekakšno proslavo ob otvoritvi zadružnega doma in za kino zagretim mladincem, ki se pripravljajo zanjo, obljubi, da bodo morda posneli svoj film. A tu se vmeša Precednik, ki meni, da film ni nobena pridobitev, mladina naj se rajši ukvarja z gledališčem, na proslavi naj rajši zaigrajo kak skeč (in to komedijo), npr. o tem, kako sovražnik izgublja v boju z njimi. Moti ga tudi to, da Jelka vzgaja otroka (po njegovem mnenju Italijana), ki je vojna sirota, rajši naj ga pošlje v kak zavod ali pa še bolje – na italijansko stran –, da bo imela več časa za organizacijo igre za proslavo. Jelka se Precedniku ves čas zoperstavlja, tak nadzor pa ji je kaplja čez rob; razkrije Precednikove grehe (hrani njegovo prošnjo za sprejem med fašiste), s čimer se Precednik odzove z orožjem, a ga prestreže Drejče, tako da se vse dobro izteče. Precednik je zaradi dokumenta, ki ga bremeni, premeščen drugam, njegovo funkcijo prevzame Ivan, ki je povsem ujet v socialistična gesla. Pavle spozna, da je v novem starem okolju še vedno tujec, zato odhaja. V epilogu vidimo Ivana s svojo od njenih staršev prepovedano zaročenko Fanico v vaškem »kinu«, kako ji obljublja, da naj počaka še malo, pa bo opustil politiko, poročila se bosta in imela otroke.