Prihodnje, odhodnje

Avtor: Srečko Fišer

Leto nastanka: 2003

Žanr: Drama

Krstna uprizoritev: 2006 v SNG Nova Gorica

Zgodba

Domov, na podeželje, se po desetih letih (leta 1948) z Londona vrne pisatelj Pavle Rojc. Doma naleti na ruševine: uničena sta šola in župnišče, pa tudi njegov dom, zato obišče svojo najbližjo sorodnico, teto Malko, ki mu ponudi dom.

Bolj zagnani vaščani so vneti za nov družbeni red – socializem, vsepovsod se gradi, Drejče popravlja kinoprojektor, da bi v vasi lahko imeli kino, za oskrbo vojske se pobira pridelek ipd. Pavle se od tete Malke odpravi po vasi, da bi se razgledal. V gostilni naleti na Precednika, ki se do njega kot pisatelja vede zelo spoštljivo, Stanko, Precednikov pribočnik, ki ga imajo vsi za malo čudnega, pa mu pove naravnost, kar misli: za delo šteje fizično delo, pisateljevanje ni delo, še več: pisateljevati (misliti po svoje, biti individualist) je celo nevarno (podobno misel izreče tudi Tihi). Pavle se seznani tudi z učiteljico Jelko, s katero sta včasih skupaj hodila na učiteljišče. Jelka organizira nekakšno proslavo ob otvoritvi zadružnega doma in za kino zagretim mladincem, ki se pripravljajo zanjo, obljubi, da bodo morda posneli svoj film. A tu se vmeša Precednik, ki meni, da film ni nobena pridobitev, mladina naj se rajši ukvarja z gledališčem, na proslavi naj rajši zaigrajo kak skeč (in to komedijo), npr. o tem, kako sovražnik izgublja v boju z njimi. Moti ga tudi to, da Jelka vzgaja otroka (po njegovem mnenju Italijana), ki je vojna sirota, rajši naj ga pošlje v kak zavod ali pa še bolje – na italijansko stran –, da bo imela več časa za organizacijo igre za proslavo. Jelka se Precedniku ves čas zoperstavlja, tak nadzor pa ji je kaplja čez rob; razkrije Precednikove grehe (hrani njegovo prošnjo za sprejem med fašiste), s čimer se Precednik odzove z orožjem, a ga prestreže Drejče, tako da se vse dobro izteče. Precednik je zaradi dokumenta, ki ga bremeni, premeščen drugam, njegovo funkcijo prevzame Ivan, ki je povsem ujet v socialistična gesla. Pavle spozna, da je v novem starem okolju še vedno tujec, zato odhaja. V epilogu vidimo Ivana s svojo od njenih staršev prepovedano zaročenko Fanico v vaškem »kinu«, kako ji obljublja, da naj počaka še malo, pa bo opustil politiko, poročila se bosta in imela otroke.

Kronotop

Tako čas kot prostor sta v obravnavani drami precej natančno določena. Informacijo o času dobi bralec že na samem začetku – v uvodnih didaskalijah je zapisano, da je dogajalni čas leto 1948 , teden ali dva spomladi. Na istem mestu dobimo tudi navodilo o tem, da med prizoroma pet in šest ter med prizoroma osem in devet preteče nekaj dni.

Drug vir informacij o dogajalnem času dobimo med dramo sámo v dialogu, in sicer gre za informacijo o tem, da je pomlad. Seveda pa je pri vsakem poglavju čas še natančneje določen v obširnih didaskalijah takoj na začetku.

Informacije o dogajalnem prostoru nam avtor sicer ne poda v uvodnih didaskalijah pred začetkom samega teksta, kot to stori pri času, vendar prostoru lahko dokaj natančno, z dvema izjemama, sledimo skozi didaskalije, ki uvajajo vsak začetek novega poglavja (1. prizor se dogaja v kmečki kuhinji pri teti Malki, 2. v »bivši« šoli, 3. v vaški gostilni, 4. pri teti Malki, 5. na poti iz gostilne, 6. nekje na prostem – v tem poglavju ne dobimo didaskalijskih napotkov o kraju, razberemo ga lahko iz dialoga, 7. pred šolo – tudi tu lahko kraj razberemo iz dialoga, 8. v improvizirani zaporniški celici, 9. pred hišo tete Malke in strica Jožka, 10. v razredu, 11. na trgu, 12. v nekakšni kinodvorani). Na prostor dogajanja (nekje na Primorskem) lahko sklepamo tudi iz nekaj narečnih izrazov (ki so tipični za primorsko narečje, razlikovalni od vseh drugih narečij, npr. 'flaškon', 'kartoline' ipd.), ki jih uporabljajo osebe, označene kot domačini.

Delež didaskalij v Prihodnje, odhodnje je precej velik, kot lahko preberemo zgoraj, vsako dejanje uvajajo precej obširne didaskalije in skoraj vsak prizor – bolj ali manj obširne – tudi zaključujejo. Krajše didaskalije se pojavljajo tudi med samim dialogom (kot napotki za igralce), nekaj pa je tudi »samostojnejših«, takih, ki se od dialoga odcepijo in služijo kot napotek bralcu o tem, kako naj bere (prim. npr. v poglavju 3, str /navajane strani, ki se tičejo te drame, ustrezajo stranem, kot si sledijo v priloženih celotnih besedilih/ . 28, v poglavju 4, str. 35, v poglavju 6, str. 53, v poglavju 7, str. 55 in 60, v poglavju 9, str. 76, v pogl. 10, str. 84, 85, v poglavju 11, str. 93, v epilogu na str. 99 ipd.).