Slovensko ljudsko gledališče Celje
Predstavitev gledališča
- Ustanoviteljica: Mestna občina Celje
- Število sedežev na Velikem odru: 350
- Število sedežev na Oderpododrom: 55
- Število premier v sezoni: 6
- Abonmajsko gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in mladino
- Prireja Festival Dnevi komedije z bienalnim natečajem za Žlahtno komedijsko pero, Decembrski direndaj in Gledališko vzgojo
- Upravnica: mag. Tina Kosi
O gledališču
Slovensko ljudsko gledališče Celje je v sezoni 2005/2006 praznovalo 55 let svojega obstoja. Leta 1950, 6. decembra, je MLO Celje pod del. št. I/1-1160/1 izdalo odločbo o ustanovitvi mestnega gledališča. Prva premiera poklicnega ansambla je bila 17. 3. 1951, in sicer predstava Mire Puc-Mihelič Operacija v režiji Toneta Zorka. Gledališče je bilo ustanovljeno kot repertoarna ustanova in si je vseskozi prizadevalo gojiti dramatiko slovenskih in jugoslovanskih ter tujih dramskih avtorjev, tako klasičnih kot sodobnih, in je tak princip ohranilo tudi po razpadu Jugoslavije.
V igralskem ansamblu SLG Celje je zaposlenih 23 profesionalnih igralcev z akademsko izobrazbo, s stalnim dramaturgom, lektorjem in upravnico, ki skrbi tudi za repertoar gledališča.
Letno uprizarjajo 6 premier, od tega eno na Odrupododrom in eno predstavo za otroke in mladino. Igrajo okoli 200 predstav doma v Celju in na gostovanjih po Sloveniji in tujini. Veliko število predstav namenjajo otrokom in srednješolcem.
V bivši skupni domovini so bili redno vabljeni na Sterijevo pozorje v Novem Sadu, bili nekajkrat na BITEFu v Beogradu in na MESSu v Sarajevu.
V SLG Celje ustvarjajo vrhunski gledališki ustvarjalci, tako igralci, kot režiserji in drugi sodelavci. Med celjskimi igralci sta kar dva nosilca Borštnikovega prstana – Janez Bermež leta 1998 in Anica Kumer leta 2003.
Trenutni repertoar kaže povezavo klasike z modernimi gledališkimi trendi in jih uvršča med vodilna gledališča v domovini. Repertoar je oblikovan pestro, saj so edino gledališče v svoji regiji, zato pokrivajo vse gledališke žanre, domače in tuje dramske tekste, klasična dela in novitete. Bogastvo gledališča se kaže prav skozi njegovo raznolikost, zato je SLG Celje odprto za različne avtorske poetike posameznih režiserjev. Njegovi največji odliki pa sta zagotovo izjemen in uigran igralski ansambel ter skupen trud vseh delavcev gledališča za kvalitetno izvedbo vseh uprizoritev.
Uprizoritve v sezoni 2008/09
Spoštovani obiskovalci SLG Celje!
Slovensko ljudsko gledališče Celje je gledališki prostor, kjer se prepletajo klasični in sodobni teksti, različne avtorske poetike režiserjev vseh generacij, raznolike in zanimive teme. Ob enem je eno redkih gledališč, ki se vsako sezono še posebej potrudi za najmlajše in mladino, ob tem pa ne pozablja na svoje dolgoletne abonente. Tudi sezona 2008/2009 bo v SLG Celje izjemno zanimiva; skozi različne žanre bomo pod drobnogled vzeli usode različnih ljudi, obdobij in krajev. Gledališče je ena tistih ustanov, ki bi morale odpirati oči in srca ljudi za probleme drugih, za poglobljenost vase, za razmišljanje, pa tudi za zabavo in sprostitev. Repertoar je zasnovan široko: od problematike duševno zaostalih, ki na prisrčen in duhovit način spregovori o drugačnosti v komediji Elling, do težav v odraščanju in nabiranju prvih življenjskih izkušenj v Diplomirancu, pa od zaprtosti in tradicionalnosti španske družbe v Hiši Bernarde Albe, do absurdno komičnih ljubezenskih seksualnih zgodbic v Trikoju in mitske poetične drame v Samorogu. Ob vsem tem bomo v mesecu decembru namenili večje število predstav najmlajšim, v zimskem času pa Vas bomo že 18. nasmejali na festivalu Dnevi komedije.
Dobrodošli v Slovenskem ljudskem gledališču Celje!
mag. Tina Kosi, upravnica
Simon Bent ELLING
Po romanu Ingvarja Ambjørnsena in odrski verziji Axla Hellsteniusa, v sodelovanju s Pettrom Næssom
Prva slovenska uprizoritev
Prevajalka Tina Mahkota
Režiser Andrej Jus
Premiera septembra 2008
Norveški pisatelj Ingvar Ambjørnsen (1956) je zaslovel s tetralogijo Elling, ki jo sestavljajo romani Pogled v raj (Utsikt til paradiset, 1993), Ptičev ples (Fugledansen, 1995), Krvna brata (Brødre i Blodet, 1996) in Ljubi me jutri (Elsk meg i morgen, 1999). Po romanu Krvna brata je leta 2001 nastala filmska uspešnica Elling v režiji Petra Næssa, ki je bila nominirana za oskarja za najboljši tuji film leta 2002. Film je bil nagrajen na številnih uglednih festivalih: nagrada za najboljšega novega režiserja na festivalu San Sebastián International Film Festival, nagrada za najboljši film na Seattle International Film Festival, nagrada občinstva na Warsaw International Film festival in Würzburg International Filmwikeend, …
Elling je moški pri štiridesetih, ki je celo življenje preživel popolnoma izoliran z mamo. Po mamini smrti pa ostane povsem sam na svetu, kjer se ne znajde. Socialna služba ga pošlje v institucijo. Mučijo ga anksioznost, vrtoglavica in tesnoba. V instituciji si deli sobo z naivnim, preprostim, s seksom obsedenim Kjellom Bjarneom. Naloga socialne službe norveške vlade je, da asimilira ljudi, ki imajo psihične težave, nazaj v družbo. Zato jima norveška vlada plača stanovanje v Oslu, kjer je zanju vsak dan nov izziv, saj morata dokazati, da sta sposobna vsakdanjih opravil in »normalnega« življenja med ljudmi, drugače se bosta morala vrniti v institucijo. S pomočjo socialnega delavca Franka in nekaj novih prijateljev se spopadeta z vsakdanom in svojimi strahovi, ob tem pa se zapleteta v vrsto komičnih situacij. Izjemno zabavna komedija tokrat posega v drugačno okolje in drugo sfero človeških odnosov kot komedije prejšnjih sezon SLG Celje. Duhovita zgodba, kjer so v ospredje postavljeni pristnimi človeški odnosi, na topel in prisrčen način nudi snov za razmišljanje o drugačnosti.
Odrska priredba Simona Benta je nastala leta 2007 in bila uprizorjena v Bush theatre v Londonu, julija 2007 pa se je uprizoritev preselila na West End v Trafalgar Studio.