Žarko Petan

Foto: Daniel Novakovič/STA

Življenjepis

(27.03.1929 - 02.05.2014) Žarko Petan se je rodil v Ljubljani, 27. marca 1929, nato je deset let živel na Hrvaškem, pretežno v Zagrebu, do konca druge svetovne vojne v Trstu, pozneje pa v Mariboru, kjer je končal srednjo šolo. Po življenjski zgodbi družine Petan - njegov oče je bil lastnik znane mariborske Kavarne Astorija - je Jože Pogačnik leta 1989 posnel istoimenski film.


V Ljubljani je leta 1957 diplomiral na Ekonomski fakulteti, leta 1977 pa še na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Leta 1959 je bil na vojaškem sodišču v Beogradu obsojen na sedem let zapora, a so ga leta 1961 zaradi pomanjkanja dokazov oprostili. Kot je nekoč dejal, so takrat nastali prvi aforizmi. "V letu in pol, kolikor sem bil zaprt, sem se jih učil na pamet, ker nisem imel papirja. Pozneje sem izdal svojo prvo zbirko aforizmov," je dejal pred leti.


Med leti 1966 in 1971 je bil stalni režiser v ljubljanski Drami, med leti 1972 in 1994 pa v MGL, potem pa je bil še dve leti generalni direktor RTV Slovenija. Režiral je v večini slovenskih gledališč, odmevne pa so bile njegove uprizoritve modernih dramatikov. Režiral in pisal je tudi radijske igre in se uveljavil tudi kot literat.


Kot režiser se je v domačih in tujih gledališčih, kot piše na njegovi osebni spletni strani, podpisal pod 120 predstav, odmevna so bila predvsem dela modernih dramatikov, kot so Primož Kozak, Dušan Jovanović, Eugene Ionesco.


Uveljavil se je tudi kot literat. Njegov opus je izjemno obsežen. Osrednja elementa njegovega pisateljevanja sta humor in satira. Poleg aforizmov, ki jih je napisal skoraj 10.000, piše tudi romane, novele, gledališke, radijske in televizijske igre, pesmi in eseje. Piše tudi za otroke. Njegovo prvo otroško delo - Pravljice za Jasmino (1962) - je bilo posvečeno njegovi, lani preminuli, hčerki, pri poznejših delih pa sta bila navdih in pobudnika njegova vnuka.


Petanova dela so bila prevedena v 27 jezikov, samostojno je izšlo 40 njegovih knjig, zastopan je v številnih tujih antologijah proze, poezije, dramskih iger in aforizmov.


Za svoje delo je prejel vrsto, pretežno tujih nagrad. Med slovenskimi je tudi nagrada Prešernovega sklada leta 1966, zlati red za zasluge leta 2004 ter nagrada mesta Maribor - Glazerjeva nagrada za življenjsko delo, ki jo je prejel leta 2007.

Režije

  • 2000 Žarko Petan Hoja za očetom, SNG Drama Ljubljana
  • 2000 Žarko Petan Don Juan in Leporella, Drama SNG Maribor
  • 1999 Žarko Petan Od jutri do včeraj, Mestno gledališče ljubljansko
  • 1998 Yasmina Reza Art, SNG Drama Ljubljana
  • 1994 Arthur Miller Smrt trgovskega potnika, Mestno gledališče ljubljansko
  • 1993 George Tabori Goldbergove variacije, Mestno gledališče ljubljansko
  • 1992 Aldo Nicolaj Hamlet v pikantni omaki, SSG Trst
  • 1992 Žarko Petan Don Juan in Leporella, MGL
  • 1992 Ariano Suassuna Testament blagega psa, SNG Drama Ljubljana
  • 1991 Vladimir Kunin Intergirl, MGL

1981-1990

  • 1990 Klaus Mann Mefisto, MGL
  • 1990 Fedor Mihajlovič Dostoevskij/Andrzej Wajda Zločin in kazen, SNG Drama Ljubljana
  • 1989 Alexandre Dumas Dama s kamelijami, MGL
  • 1989 George Tabori Mein Kampf, SNG Drama Ljubljana
  • 1989 Hermann Broch Povest služkinje Zerline, SSG Trst
  • 1988 Žarko Petan Dachauski procesi, MGL
  • 1988 Slawomir Mrožek Kontrakt, SNG Drama Ljubljana
  • 1987 William Shakespeare Ukročena trmoglavka, MGL
  • 1987 Pismo Vuka Stefanovića Karadžića Knezu Milošu, MGL
  • 1987 Patrick Süskind Kontrabas, SSG Trst
  • 1987 Žarko Petan/Ervin Fritz/Urban Koder U slovenačkim gorama,MGL
  • 1986 Ivo Brešan Hidrocentrala v Suhem dolu, MGL
  • 1985 Rainer Werner Fassbinder Grenke solze Petre von Kant, MGL
  • 1984 Eduardo De Filippo Umetnost komedije, MGL
  • 1983 Ödön von Horvath Kazimir in Karolina, MGL
  • 1982 Ivo Brešan Hudič na filozofski fakulteti, MGL
  • 1980/1981 Peter Hacks, Mir, MGL
  • 1980/1981 Matjaž Kmecl, Marjetica ali Smrt dolgo po umiranju, MGL


1971-1980

  • 1979/1980 Matjaž Kmecl, Friderik z Veroniko ali Grof Celjski danes in nikdar več, MGL
  • 1978/1979 Mihail Afanasjevič Bulgakov – Žarko Petan, Pasje srce, MGL
  • 1977/1978 Dušan Jovanović, Generacije, MGL
  • 1976/1977 Roger Vitrac, Viktor ali Otroci imajo besedo, MGL
  • 1975/1976 Ivan Cankar, Pohujšanje v dolini šentflorjanski, MGL
  • 1974/1975 Tennessee Williams, Tramvaj Poželenje, MGL
  • 1973/1974 Ödön von Horváth, Pripovedke iz Dunajskega gozda, MGL
  • 1973/1974 Georges Feydeau, Bolha v ušesu, MGL
  • 1972/1973 Tennessee Williams, Obdobje prilagajanja, MGL
  • 1971/1972 Georges Feydeau, Dama iz Maxima, MGL
  • 1970/1971 William Douglas Home, Igra v štirih – kdo dobi, MGL


1961-1970

  • 1969/1970 Robert Anderson, Veš, da te ne slišim, če teče voda (Jaz sem Herbert), MGL
  • 1967/1968 René de Obaldia, Veter v vejah sasafrasa, MGL
  • 1966/1967 Friedrich Dürrenmatt, Meteor, MGL

Dramska besedila

Dramatizacije

Radijske igre

Dramska besedila v tujih jezikih

Kostumografije

Nagrade

Viri in literatura

  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
  • STA

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Žarko_Petan&oldid=32542«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori