Milena Morača


Življenjepis

Rojena 20.12. 1954 v Banja Luki. Solopetje začela študirati s štirinajstimi leti na Srednji glasbeni šoli pri prof. Juliji Pejnović. Po maturi je bila sprejeta na Glasbeno Akademijo v Zagrebu v klaso prof. Ivo Lhotka Kalinski. Po končanem prvem letniku je bila sprejeta na Akademijo za Glasbo v Ljubljani. Petje je študirala pri tržaški sopranistki prof. Ondini Otta Klasinc, ki jo je poučevala v čistem »Bel canto« stilu. Pri njej je tudi diplomirala. Kasneje se je izpopolnjevala tudi na Dunaju, kot štipendistka Avstrijske vlade in v Londonu. Magisterij je pripravljala v Beogradu pri prof. Radmili Bakočević, končala pa v Ljubljani pri prof. Alenki Bunta.

Po drugem letniku študija leta 1977 je bila angažirana v Mariborski Operi kot solistka in že v prvi sezoni odpela kar štiri premiere.

Solistka državne Operne hiše, SNG Opera in balet Ljubljana je postala leta 1981.

Je pevka z velikim obsegom glasu in različnih vlog.

Njen repertoar je zapolnjen z vlogami, ki zahtevajo ekstremne koloraturne višine, kot na primer Kraljica noči, v Mozartovi operi Čarobna piščal, do vlog, ki so napisane za visoki mezzosopran, kar je na primer vloga Komponista v operi Ariadna na Naxosu Riharda Straussa, za katero je dobila nagrado Prešernovega sklada; vse do najzahtevnejših primadonskih vlog kot so Bellinijeva Norma, Verdijev Nabucco - Abigaille, Puccinijeva Manon Lescaut, Madame Butterfly …

Treba je omeniti tudi velik igralski dar, ki se izpričuje kakor v komičnih, tako tudi v tragičnih vlogah tako da za njo pravijo da je »najboljša igralka med pevkami«! Svoj smisel za odrsko komiko je pokazala v vlogah kot so Rosina Seviljski brivec, Norina Don Pasquale, Dona Felice, Štiri grobijani, Colombina, Zvedave ženske ali kot temperamentna Rosalinda, Netopir.

Še bolj se je uveljavila v najbolj tragičnih likih klasične operne literature, kot so La Traviata, G. Verdija, kjer je bila pretresljiva Violetta. V Donizzetijevi Lucia di Lamermoore je bila ganljiva in krhka Lucija, kot tudi globoko tragična Jenufa v istoimenski operi L. Janačka.

Zaradi izredne moči transformacije, svoje univerzalnosti, nevsakdanjih pevskih in igralskih kvalitet, je kmalu postala ljubljenka občinstva.

Milena Morača je tudi nagrajenka mednarodnega pevskega tekmovanja v Italiji »Villa Manin«, katerega predsednik je bil slavni tenorist Mario dell Monaco.

V Sloveniji je Morača dobila največje priznanje za umetniško delovanje - nagrado Prešernovega sklada za vlogi Jenufe v istoimenski operi Leoša Janačka in Komponista v operi Ariadna na Naxosu, Richarda Straussa.

Nastopa tudi na koncertnih odrih, predvsem v delih J. S. Bacha in W. A. Mozarta pa tudi v veliko delih slovenskih avtorjev. Kritika naklonjeno spremlja njeno umetniško pot, nesporna kritiška priznanja pa je Milena Morača prejela za vloge Violete, La Traviata, Lucije, Lucia di Lamermoore, Rozine, Seviljski brivec, Norine, Don Pasquale, Rosalinde, Netopir, še posebno Hanna, Vesela vdova ter Jenufa in Manon Lescaut … Kritiških ovacij je bila deležna kot Giorgetta v Puccinijevem Il Tabarro, Mirtokle v D¨Albertovi operi Mrtve oči, Mayerberjevih Hugenotti, kot Kraljica Margot.

Vloge

2020 -

2010 - 2019

2000 - 2009

1990 - 1999

  • 1994 Hanna; Franz Lehár VESELA VDOVA, HNK Opera Zagreb

1980 - 1989

1970 - 1979

Gostovanja

Hrvaška, Makedonija, Italija, Švica, Nemčija, Turčija, Francija, Češka, ZDA

Nekaj kritiških ocen

  • Vesela vdova –Lehar –Hana

/.../ Predstavo absolutno nosi čarobna Milena Morača, gostja iz Slovenije, prvorazredna sopranistka povsem posebne scenkosti! Njena vdova-Hana je evropske kvalitete, šarmantna, seksi duhovita in popolno muzikalna /.../ J.Martinčevič,«Danas«-Zagreb/

Don Pasquale_Norina …Milana Morača je kmalu pokazala svoj izraziti, že čisto postavljen igralski dar in pevsko uglašenost!Milena Morača s svojimi dodatki in domislicami in svežino spominja na zlate čase ljubljanskega komičnega odra/P.Kušar«Dnevnik«/

Triptih-»Il Tabarro« Puccini –Giorgetta …Pravo odkritje je bila Milena Morača solistka Ljubljanske Opere,ki je lik Giorgette scensko izredno prepričljivo in z lahkoto odpela zelo zahtevne višine /R.Saraden«Vjesnik«

Jenufa-Janaček: …Jenufa,grenkoba v srcu! Jenufa ta tragična oseba,je bila Milena Morača. Pevkin sopran je prej liričen kot dramatičen,prej krhek in ranljiv,kot robustno prodoren.In to so lastnosti,ki so se v danem primeru pokazale kot dobre,kot prava osnova za globino podoživljana Jenufine vsode .Milena Morača je pevka in igralka.Njene igralske sposobnosti segajo nad povprečje.Izhajajo pa iz glasbe,izpovedi zvoka on harmonij.Ne gre za igralsko interpretacijo besede,gre za čisto nekaj drugega-za sposobnost istovetenja z osebo,ki jo predstavlja.V danem besednem okviru se je z globino podoživljanja znašla Milena Morača.Njena Jenufa je razdvojeno dekle,s tragiko v srcu,z milino ranjenega srca. /Pavel Mihelčič«Delo«/

Ariadna na Naxosu-R.Strauss-Komponist: …Vsekakor je bil lik Komponista špica predstave.Milena Morača je oblikovala s kleno lahkoto ta lik,kot da bi šlo za najbolj preprosto stvar-nedvomno izjemna stvaritev. (P.Kušar«Dnevnik/ …utelešenje celotne pevsko-igralske sproščenosti,je bila Milena Morača,ki je z Komponistom ustvarila svojo doslej najpopolnejšo vlogo.Z njo je pevka,ki zadnja leta preseneča s čedalje zrelejšimi kreacijami,dosegla zenit /J.Dobovišek«Naši razgledi«/

E.D¨Albert-Die toten Augen-Mirtokle …Vlogo slepe Mirtokle,ki po čudežu spregleda,pa ob realnosti pogleda na moža rimskega poslanika v Jeruzalemu Arcezija ugleda grbavo življensko spako(tudi iz ljubosumnosti morilca rimskega stotnika Galbe);znova pogleda vsonce da jo dokončno oslepi,je pretresljivo interpretirala sopranistka Milena Morača.Oblikovala je lik,ki je živel v hrepenenju in temnotah odpovedi.Temeljitejše pevske in igralske kreacije si v tem trenutku v Ljubljani ne moremo zamisliti. /B.Učakar«Večer«/

Hugenotti-Mayerber-Margerite de Valoise: …V nekaj dneh je vskočila Milena Morača! Vloga zahteva dramsko koloraturni sopran in kraljevsko zadržan nastop .Milena Morača je svoj nastop izpeljala kot zrela umetnica,kot pevka dobrega spomina in zadržane emocije. Tvegala je veliko,s svojim nastopom pa je zaupanje še povečala. Malokdo bi si upal: vendar je bilo dobro,pevsko suvereno,prodorno. Milena Morača kot Margareta zasluži zaradi svojega poguma in podjetne odločnosti svojega glasu,posebno priznanje! /P,Mihelčič«Delo«/

G. Puccini-Manon Lescaut-Manon …Nekaj posebnega pa je alternacija ne samo zaradi zvenske zlitine,ampak zaradi žara pevkine prezence-odrski prostor in čas sta ga polna od njenega prvega nemega nastopa naprej-in tudi frazeoloških poudarkov, ki zlasti v zadnjem dejanju dvignejo lik k trgični veličini: Manon Milene Morača se zdi sinteza zrelih interpretkinih iskanj. /Jure Dobovišek » Delo »/

Posnetki radio in televizija

  • J. Strauss: Netopir, opereta
  • A. Foerster: Gorenjski slavček, opera
  • B. Jež: Splašeni konji, opera
  • D. Božič: Kantata
  • Galerija opernih likov
  • Operne arije
  • CD operne arije

Nagrade

  • 1996 Nagrada Prešernovega sklada za vlogo Jenufe v istoimenski operi in za vlogo Komponista v Straussovi operi Ariadna na Naksosu

Viri in literatura

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Milena_Morača&oldid=56946«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori