Škart: Razlika med redakcijama

Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 18: Vrstica 18:
* Marjan: moški srednjih let, poročen z Natašo, živita skupaj z njegovo mamo. Na začetku ga spoznamo kot voznika taksija, nato kot zaposlenega v biroju. Njegov šef je Mišo, ki ga izkorišča za svoje nelegalne poslovne potrebe. Je človek brez hrbtenice, nima svojega mnenja, vsak ga lahko prepriča. Ta nesigurnost izvira iz odnosa njegove matere, ki ni spregovorila vse od njegovega rojstva in ga vseskozi zavrača, on pa kljub temu skrbi za njo in si želi njene pozornosti in pohval.
* Marjan: moški srednjih let, poročen z Natašo, živita skupaj z njegovo mamo. Na začetku ga spoznamo kot voznika taksija, nato kot zaposlenega v biroju. Njegov šef je Mišo, ki ga izkorišča za svoje nelegalne poslovne potrebe. Je človek brez hrbtenice, nima svojega mnenja, vsak ga lahko prepriča. Ta nesigurnost izvira iz odnosa njegove matere, ki ni spregovorila vse od njegovega rojstva in ga vseskozi zavrača, on pa kljub temu skrbi za njo in si želi njene pozornosti in pohval.


* Nataša: Marjanova žena, ki stremi za poklicno kariero. Je vse bolj nezadovoljna v življenju s pasivnim Marjanom, na živce ji gre tudi njegova molčeča mati. Tudi to, da še nima otroka, zanjo predstavlja problem, odtod verjetno njeni sanjski prizori z nosečo Marijo. V njene podobe projicira svoje želje po otroku in boljši službi nekje daleč v Bruslju, kamor nikoli ne pride.
* Nataša: Marjanova žena, ki stremi za poklicno kariero. Je vse bolj nezadovoljna v življenju s pasivnim Marjanom, na živce ji gre tudi njegova molčeča mati. Tudi to, da še nima otroka, zanjo predstavlja problem.


* Mišo: je preračunljiv in ciničen ženskar, ki se z novim dekletom Tatjano odloča za bolj resno skupno življenje. Z Marjanom manipulira, je le igračka v njegovih rokah za uresničitev ciljev.
* Mišo: je preračunljiv in ciničen ženskar, ki se z novim dekletom Tatjano odloča za bolj resno skupno življenje. Z Marjanom manipulira, je le igračka v njegovih rokah za uresničitev ciljev.


* Marija: Marjanova mama, ki molči vse od njegovega rojstva. Skozi zgodbo spoznamo, da ga je že v nosečnosti zavračala, govorila je, da je mrtev in se ga hotela znebiti. Po porodu je nehala govoriti, za sina se ni zanimala. Tudi sedaj, ko je odrasel, ga zavrača, Marjan pa si želi njene pozornosti. Svoja čustva kaže le skozi mimiko. Spregovori le na koncu ob sanjskem prizoru z Natašo, ko ji govori, kako je bilo, ko je bila noseča in je rodila.
* Marija: Marjanova mama, ki molči vse od njegovega rojstva. Skozi zgodbo spoznamo, da ga je že v nosečnosti zavračala, govorila je, da je mrtev in se ga hotela znebiti. Po porodu je nehala govoriti, za sina se ni zanimala. Tudi sedaj, ko je odrasel, ga zavrača, Marjan pa si želi njene pozornosti. Svoja čustva kaže le skozi mimiko, spregovori le enkrat.


* Tatjana: Mišotova zaročenka in zdravnica, ki stremi za boljšim poklicnim položajem. Ima moralne pridige o prehrani in zdravem življenju, a se sama prav grdo napije. Njena vloga je manjša, avtorica jo verjetno hoče »uporabiti« kot žrtev, ki umre v tunelu. Projekt izgradnje tunela in južne obvoznice pa je na papirju vodil Marjan, zaradi česar ima po njeni smrti občutek krivde.
* Tatjana: Mišotova zaročenka in zdravnica, ki stremi za boljšim poklicnim položajem. Je moralizatorska, sama pa se svojih nasvetov o zdravem življenju ne drži. Njena vloga je manjša, avtorica jo verjetno hoče »uporabiti« kot žrtev, ki umre v tunelu.  


===Zgodba===
===Zgodba===
Drama ''Škart'' postavi pred nas Marjana, Natašo, Miša in Tatjano, ki so precej značilni pripadniki srednjega razreda, razmeroma uspešni ljudje okoli tridesetih, ki nimajo otrok in delajo predvsem (za) poklicno kariero. Tu pa je tudi Marija, Marjanova mama, ki se je ob sinovem rojstvu zavila v molk in s tem obremenila sina do te mere, da se prav o ničemer ni sposoben odločiti.
Drama ''Škart'' postavi pred nas Marjana, Natašo, Miša in Tatjano, ki so precej značilni pripadniki srednjega razreda, razmeroma uspešni ljudje okoli tridesetih, ki nimajo otrok in delajo predvsem (za) poklicno kariero. Spoznamo tudi Marijo, Marjanova mama, ki se je ob sinovem rojstvu zavila v molk in s tem obremenila sina do te mere, da se prav o ničemer ni sposoben odločiti. Marjan je doma popolnoma podrejen Nataši, v biroju pa Mišotu, ki to izkoristi in ga zvleče v projekt izgradnje južne obvoznice in tunela, ki je z njegovim očetom na ministrstvu za promet in zveze že vnaprej dogovorjen. Njegovo ime potrebuje le za podpis skorumpiranega projekta. Po ženinem prigovarjanju ga Marjan, ki se sprva brani, sprejme. Življenje se obrne na bolje: projekt uspešno poteka, Marjan podpisuje že vnaprej določene pogodbe. Nataša celo prepriča Marjana, da dasta Marijo v dom, kjer jo on vsak dan obiskuje, čeprav ga ona ignorira. Vrhunec je dosežen ob uspešni otvoritvi  »Marjanovega« projekta, ko ga tudi minister za promet in zveze (Mišev oče) pohvali, da »ima jajca«. Tisti večer se vsi napijejo (Marjan, Nataša, Mišo in njegova bodoča žena Tatjana) in na plan privrejo Marjanove travme o njegovi nesposobnosti, saj večkrat ponovi ministrove besede. Končno se počuti sposobnega, zdi se mu, da je nekaj izpeljal sam, čeprav mu je Mišo dal vse, položeno na pladenj. V naslednjih dneh pa gre vse navzdol, saj se zgodi tragedija: v tunelu, na katerega je bil Marjan tako ponosen, umre Tatjana zaradi napake v ceveh. Pretresenega Mišota tolaži Nataša, Marjana pa začne mučiti občutek krivde. Še bolj se zapre vase, ne hodi v službo in Mišo ga odpusti (ne potrebuje ga več). Nazaj domov pripelje celo mamo in Nataša, ki zve, da je noseča, tega ne prenese ter ga zapusti. V sklepnem dejanju se bivša zakonca spet srečata, ko jo Marjan kot voznik taksija pelje v porodnišnico, a ga Nataša ne vidi.
Marjan je doma torej popolnoma podrejen Nataši, v biroju pa Mišu, ki to izkoristi za svoje načrte in ga zvleče v projekt izgradnje južne obvoznice in tunela. Njegovo ime potrebuje le za podpis tega projekta, ki je že vnaprej določen, saj je z Miševim očetom, ki na ministrstvu za promet in zveze vodi celoten postopek, že vse dogovorjeno. Nataša moža celo sili naj sprejme projekt, čeprav ta dvomi. Ko spozna celotno ozadje zgodbe, je že prepozno, saj je Marjan sprejel »vodenje«. Vendar se stvar začne uspešno: Marjan podpisuje že vnaprej določene pogodbe, ki mu jih prinaša Mišo in projekt se uspešno izvaja; Nataša prepriča Marjana, da Marijo dasta v dom (on jo vsak dan obiskuje, čeprav ga ona ignorira), ko pa Marjan uspešno izvede otvoritev projetka in ga minister za promet in zveze (Mišev oče) pohvali, da »ima jajca«, se zdi svet popoln. Tisti večer se vsi napijejo (Marjan, Nataša, Mišo in njegova bodoča žena Tatjana) in na plan privrejo Marjanove travme, ko večkrat ponovi tisto, kar mu je rekel minister. Končno se počuti sposobnega, zdi se mu, da je nekaj izpeljal sam, čeprav mu je Mišo dal vse, položeno na pladenj. Vendar se zgodi tragedija, saj prav v tistem tunelu, na katerega je bil Marjan tako ponosen, v nesreči umre Tatjana. Mišo je pretresen, Nataša ga tolaži, Marjana pa začne mučiti občutek krivde. Še bolj se zapre vase, ne hodi v službo, Mišo ga odpusti (saj ga ne potrebuje več). Nazaj domov celo pripelje mamo in Nataša, ki zve, da je noseča, tega ne prenese ter ga zapusti.  
 
Nataša ima skozi celotno zgodbo sanjske prizore, v katerih nastopa Marija in s katero se »pogovarja« (v bistvu Nataša govori, ko pa naj bi govorila Marija, ni nobenega glasu od nje, ampak ona jo vseeno razume). Na koncu doživi sanjski prizor, ko visoko noseča obišče taščo v domu za ostarele in ta prvič spregovori – kako je bilo v njeni nosečnosti in da se ji je zdel sin že takrat mrtev, čeprav ji ni nihče verjel. Natašo vpraša, če se ji je mož zdel sploh kdaj živ in ta ji z molčanjem pritrdi. V sklepnem dejanju se bivša zakonca spet srečata v taksiju, ko jo Marjan pelje v porodnišnico, a ga Nataša ne vidi.
Nataša ima skozi celotno zgodbo sanjske prizore, v katerih se »pogovarja« z  Marijo (v resnici govori le Nataša, ko pa naj bi govorila Marija, ni nobenega glasu od nje, ampak taščo vseeno razume). Ob koncu pred sklepnim dejanjem doživi sanjski prizor, ko visoko noseča obišče Marijo v domu za ostarele in ta prvič spregovori – kako je bilo v njeni nosečnosti in da se ji je zdel sin že takrat mrtev, čeprav ji ni nihče verjel. Natašo ji zameri, ker ni poskrbela za sina, a se strinja z Marijo, da se ji Marjan nikoli ni zdel zares živ.  


==Interpretacija==
==Interpretacija==
Škart se loteva resne tematike korupcije, vendar jo obdeluje na komunikativen, do bralca in gledalca prijazen način. Življenje zmeraj znova potrjuje rek: "Kar seješ, to žanješ." Tako se tudi Marjanovemu sodelavcu Mišu njegovo početje vrne kot bumerang in ga zadene v zasebnosti (tam, kjer je najobčutljivejši), ko mu v tunelu umre zaročenka Tatjana. V tem smislu je njegova izjava (ko prepričuje Marjana, naj ne mečka tako dolgo z odločitvijo) "Pa tukaj ne gre za življenja, a razumeš? Za en projekt gre," čisti cinizem in hkrati napoved njegove lastne usode. Tako nelegalni posli in načrti, ki v našem vsakdanjem življenju gladko potekajo, tukaj doživijo tragičen konec.
Škart se loteva resne tematike korupcije, vendar jo obdeluje na komunikativen, do bralca in gledalca prijazen način. Življenje zmeraj znova potrjuje rek: "Kar seješ, to žanješ." Tako se tudi Marjanovemu sodelavcu Mišu njegovo početje vrne kot bumerang in ga zadene v zasebnosti (tam, kjer je najobčutljivejši), ko mu v tunelu umre zaročenka Tatjana. V tem smislu je njegova izjava (ko prepričuje Marjana, naj ne mečka tako dolgo z odločitvijo) "Pa tukaj ne gre za življenja, a razumeš? Za en projekt gre," čisti cinizem in hkrati napoved njegove lastne usode. Tako nelegalni posli in načrti, ki v našem vsakdanjem življenju gladko potekajo, tukaj doživijo tragičen konec.
Na drugi strani pa spoznavamo posameznika, ujetega v ta svet. Skupno vsem štirim osebam oziroma obema paroma je stremenje k boljši karieri. Tudi Marjan, ki je drugače pasiven, je ponosen sam nase, ko izpelje projekt izgradnje obvoznice in tunela, čeprav je le podpisoval že izbrane pogodbe. Mišo pa odkrito kaže svoje želje, saj celo izkorišča Marjana za dosego svojih ciljev. Tudi obe predstavnici ženskega spola, tako Nataša kot Tatjana, si želita zgraditi kariero, prva v Bruslju, druga pa se čim višje povzpeti v zdravniški hiearhiji. V tem se kaže sodoba družba, v kateri šteje le zunanja podoba, zato je opazno to nenehno stremenje k boljšemu, k samopotrjevanju, da si sposoben, k pohvalam, boljši plači itd. V taki družbi je človek brez posebnosti, ki ga upodoblja Marjan, neviden, dolgočasnež, ki ga, če se mu z južno obvoznico ne bi zgodil posel življenja, ne bi opazili. Samozavesten je le enkrat, ko ga minister za promet in zveze pohvali, da »ima jajca«. Drugače z njim vsi lahko manipulirajo – šef Mišo, žena Nataša, ki v njuni zvezi reagira in se zna odzvati na tuje potrebe, celo mami Mariji, ki molči od njegovega rojstva, je podrejen in nežno skrbi zanjo, ona pa se ne zmeni zanj. Marjanova nesigurnost se kaže v njegovem jeziku, v pogovorih, ko se večkrat strinja s sogovorcem ali pa nima lastnega mnenja o kakšni stvari. Nataša se ravno zaradi te Marjanove pasivnosti počuti nesrečna, okrog njiju nastajajo problemi, želi si, da bi se spremenil. Ko dasta Marijo v dom, se zdi, da grejo stvari končno na bolje. Vendar Tatjana, Miševa zaročenka, umre v tunelu zaradi nestrokovno izdelanih drenaž. Takrat Marjana občutek krivde za njeno smrt pobije do te mere, da dokončno potone v apatijo. Ko se počasi sesuva in ne more nositi vse teže korupcije, ki se je dolgo odvijala prek njegovega hrbta, ga Mišo zavrže in odpusti. Iz doma nazaj pripelje svojo mamo in Nataša, ki si želi drugačnega Marjana, tega ne more prenesti in ga zapusti. Konec je odprt, saj taksist marjan pelje svojo bivšo nosečo ženo Natašo v porodnišnico.
Na drugi strani pa spoznavamo posameznika, ujetega v ta svet. Skupno vsem štirim osebam oziroma obema paroma je stremenje k boljši karieri, kar je znano vsem nam v današnjem svetu. Prav tako kot v Škartu, tudi mi želimo čim višji položaj, želimo se dokazati in s tem biti tudi bolje materialno preskrbljeni. Vendar se zdi, da višji položaj ne prinaša sreče. Mišo, Tatjana, Nataša imajo dobre službe, a si hkrati želijo še boljše izhodišče. Vprašanje je, kdaj se ta začarani krog konča? 
Kaj torej v tem besedilu predstavlja škart, ki pomeni slab, nekvaliteten izdelek oziroma izmeček? Sigurno so to lahko počene cevi v tunelu, slabo narejena drenaža, zaradi katere se usode vseh nastopajočih oseb v njej drastično spremenijo, ko Tatjana umre. Marjan postane še bolj apatičen, pasiven, saj se čuti krivega zaradi dogodka. Nataša, ki je končno noseča, spozna, da se mož ne bo nikoli spremenil, zato ga zapusti. Miša, ki je preračunljiv in ciničen, pa njegova prevara udari tja, kamor najbolj boli, in sicer v zasebnost.  Škart je lahko tudi sam Marjan, saj ga v bistvu njegova mama označi za takega. Vse od njegovega rojstva molči, tudi v nosečnosti ga je zavračala in se ga hotela znebiti, saj se ji je zdel mrtev. Tudi Natašo vpraša, če se ji je zdel Marjan kdaj živ, na kar ji ona z molkom potrjuje. Marjan torej drsi skozi življenje, vsi ga lahko obračajo in to v očeh drugih ni nekaj pozitivnega, saj moraš biti v takem svetu naravnan na zmage, moraš biti dejaven, da uspeš. Marjan pa ni tak. Škart lahko končno predstavlja tudi celotna družba, ki je pokvarljiva, slabo izdelana, spreminja se, a ne na boljše. V ospredju so nelegalni posli, korupcija, povzpetništvo, odvračanje od zasebnih odnosov, izpostavljanje zunanjega izgleda itd.  
Kaj torej v tem besedilu predstavlja škart, ki pomeni slab, nekvaliteten izdelek oziroma izmeček? Sigurno so to lahko počene cevi v tunelu, slabo narejena drenaža, zaradi katere se usode vseh nastopajočih oseb v njej drastično spremenijo, ko Tatjana umre. Marjan postane še bolj apatičen, pasiven, saj se čuti krivega zaradi dogodka. Nataša, ki je končno noseča, spozna, da se mož ne bo nikoli spremenil, zato ga zapusti. Miša, ki je preračunljiv in ciničen, pa njegova prevara udari tja, kamor najbolj boli, in sicer v zasebnost.  Škart je lahko tudi sam Marjan, saj ga v bistvu njegova mama označi za takega. Vse od njegovega rojstva molči, tudi v nosečnosti ga je zavračala in se ga hotela znebiti, saj se ji je zdel mrtev. Tudi Natašo vpraša, če se ji je zdel Marjan kdaj živ, na kar ji ona z molkom potrjuje. Marjan torej drsi skozi življenje, vsi ga lahko obračajo in to v očeh drugih ni nekaj pozitivnega, saj moraš biti v takem svetu naravnan na zmage, moraš biti dejaven, da uspeš. Marjan pa ni tak. Škart lahko končno predstavlja tudi celotna družba, ki je pokvarljiva, slabo izdelana, spreminja se, a ne na boljše. V ospredju so nelegalni posli, korupcija, povzpetništvo, odvračanje od zasebnih odnosov, izpostavljanje zunanjega izgleda itd.  



Redakcija: 01:44, 14. maj 2007

Avtor: Kim Komljanec
Leto nastanka: 2004-2006
Žanr: Drama
Krstna uprizoritev: 8. 3. 2007, r. Jaša Jamnik, Mestno gledališče ljubljansko
Dostopnost besedila: Gledališki list, Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana, 2007
3 ženske, 2 moški vlogi

Vsebina

Čas in prostor

Prostor v drami ni enoten, saj se dogajanje odvija v stanovanju, v pisarni, v domu za ostarele, a ti niso natančneje niso določeni. Zgodba je vložena v okvir: na začetku je Marjan voznik taksija in takrat spozna svojo bodočo ženo, ko se ta usede v avto. V sklepnem dejanju pelje svojo nosečo bivšo ženo v porodnišnico, spet kot voznik taksija. Med tema dvema dogodkoma pa čas linearno poteka (jutro, večer, naslednji dan, teden ..., na kar sklepamo iz dogajanja), le Nataša med dogajanjem doživlja sanjske prizore z Marijo, Marjanovo mamo.


Osebe

  • Marjan: moški srednjih let, poročen z Natašo, živita skupaj z njegovo mamo. Na začetku ga spoznamo kot voznika taksija, nato kot zaposlenega v biroju. Njegov šef je Mišo, ki ga izkorišča za svoje nelegalne poslovne potrebe. Je človek brez hrbtenice, nima svojega mnenja, vsak ga lahko prepriča. Ta nesigurnost izvira iz odnosa njegove matere, ki ni spregovorila vse od njegovega rojstva in ga vseskozi zavrača, on pa kljub temu skrbi za njo in si želi njene pozornosti in pohval.
  • Nataša: Marjanova žena, ki stremi za poklicno kariero. Je vse bolj nezadovoljna v življenju s pasivnim Marjanom, na živce ji gre tudi njegova molčeča mati. Tudi to, da še nima otroka, zanjo predstavlja problem.
  • Mišo: je preračunljiv in ciničen ženskar, ki se z novim dekletom Tatjano odloča za bolj resno skupno življenje. Z Marjanom manipulira, je le igračka v njegovih rokah za uresničitev ciljev.
  • Marija: Marjanova mama, ki molči vse od njegovega rojstva. Skozi zgodbo spoznamo, da ga je že v nosečnosti zavračala, govorila je, da je mrtev in se ga hotela znebiti. Po porodu je nehala govoriti, za sina se ni zanimala. Tudi sedaj, ko je odrasel, ga zavrača, Marjan pa si želi njene pozornosti. Svoja čustva kaže le skozi mimiko, spregovori le enkrat.
  • Tatjana: Mišotova zaročenka in zdravnica, ki stremi za boljšim poklicnim položajem. Je moralizatorska, sama pa se svojih nasvetov o zdravem življenju ne drži. Njena vloga je manjša, avtorica jo verjetno hoče »uporabiti« kot žrtev, ki umre v tunelu.

Zgodba

Drama Škart postavi pred nas Marjana, Natašo, Miša in Tatjano, ki so precej značilni pripadniki srednjega razreda, razmeroma uspešni ljudje okoli tridesetih, ki nimajo otrok in delajo predvsem (za) poklicno kariero. Spoznamo tudi Marijo, Marjanova mama, ki se je ob sinovem rojstvu zavila v molk in s tem obremenila sina do te mere, da se prav o ničemer ni sposoben odločiti. Marjan je doma popolnoma podrejen Nataši, v biroju pa Mišotu, ki to izkoristi in ga zvleče v projekt izgradnje južne obvoznice in tunela, ki je z njegovim očetom na ministrstvu za promet in zveze že vnaprej dogovorjen. Njegovo ime potrebuje le za podpis skorumpiranega projekta. Po ženinem prigovarjanju ga Marjan, ki se sprva brani, sprejme. Življenje se obrne na bolje: projekt uspešno poteka, Marjan podpisuje že vnaprej določene pogodbe. Nataša celo prepriča Marjana, da dasta Marijo v dom, kjer jo on vsak dan obiskuje, čeprav ga ona ignorira. Vrhunec je dosežen ob uspešni otvoritvi »Marjanovega« projekta, ko ga tudi minister za promet in zveze (Mišev oče) pohvali, da »ima jajca«. Tisti večer se vsi napijejo (Marjan, Nataša, Mišo in njegova bodoča žena Tatjana) in na plan privrejo Marjanove travme o njegovi nesposobnosti, saj večkrat ponovi ministrove besede. Končno se počuti sposobnega, zdi se mu, da je nekaj izpeljal sam, čeprav mu je Mišo dal vse, položeno na pladenj. V naslednjih dneh pa gre vse navzdol, saj se zgodi tragedija: v tunelu, na katerega je bil Marjan tako ponosen, umre Tatjana zaradi napake v ceveh. Pretresenega Mišota tolaži Nataša, Marjana pa začne mučiti občutek krivde. Še bolj se zapre vase, ne hodi v službo in Mišo ga odpusti (ne potrebuje ga več). Nazaj domov pripelje celo mamo in Nataša, ki zve, da je noseča, tega ne prenese ter ga zapusti. V sklepnem dejanju se bivša zakonca spet srečata, ko jo Marjan kot voznik taksija pelje v porodnišnico, a ga Nataša ne vidi.

Nataša ima skozi celotno zgodbo sanjske prizore, v katerih se »pogovarja« z Marijo (v resnici govori le Nataša, ko pa naj bi govorila Marija, ni nobenega glasu od nje, ampak taščo vseeno razume). Ob koncu pred sklepnim dejanjem doživi sanjski prizor, ko visoko noseča obišče Marijo v domu za ostarele in ta prvič spregovori – kako je bilo v njeni nosečnosti in da se ji je zdel sin že takrat mrtev, čeprav ji ni nihče verjel. Natašo ji zameri, ker ni poskrbela za sina, a se strinja z Marijo, da se ji Marjan nikoli ni zdel zares živ.

Interpretacija

Škart se loteva resne tematike korupcije, vendar jo obdeluje na komunikativen, do bralca in gledalca prijazen način. Življenje zmeraj znova potrjuje rek: "Kar seješ, to žanješ." Tako se tudi Marjanovemu sodelavcu Mišu njegovo početje vrne kot bumerang in ga zadene v zasebnosti (tam, kjer je najobčutljivejši), ko mu v tunelu umre zaročenka Tatjana. V tem smislu je njegova izjava (ko prepričuje Marjana, naj ne mečka tako dolgo z odločitvijo) "Pa tukaj ne gre za življenja, a razumeš? Za en projekt gre," čisti cinizem in hkrati napoved njegove lastne usode. Tako nelegalni posli in načrti, ki v našem vsakdanjem življenju gladko potekajo, tukaj doživijo tragičen konec. Na drugi strani pa spoznavamo posameznika, ujetega v ta svet. Skupno vsem štirim osebam oziroma obema paroma je stremenje k boljši karieri, kar je znano vsem nam v današnjem svetu. Prav tako kot v Škartu, tudi mi želimo čim višji položaj, želimo se dokazati in s tem biti tudi bolje materialno preskrbljeni. Vendar se zdi, da višji položaj ne prinaša sreče. Mišo, Tatjana, Nataša imajo dobre službe, a si hkrati želijo še boljše izhodišče. Vprašanje je, kdaj se ta začarani krog konča? Kaj torej v tem besedilu predstavlja škart, ki pomeni slab, nekvaliteten izdelek oziroma izmeček? Sigurno so to lahko počene cevi v tunelu, slabo narejena drenaža, zaradi katere se usode vseh nastopajočih oseb v njej drastično spremenijo, ko Tatjana umre. Marjan postane še bolj apatičen, pasiven, saj se čuti krivega zaradi dogodka. Nataša, ki je končno noseča, spozna, da se mož ne bo nikoli spremenil, zato ga zapusti. Miša, ki je preračunljiv in ciničen, pa njegova prevara udari tja, kamor najbolj boli, in sicer v zasebnost. Škart je lahko tudi sam Marjan, saj ga v bistvu njegova mama označi za takega. Vse od njegovega rojstva molči, tudi v nosečnosti ga je zavračala in se ga hotela znebiti, saj se ji je zdel mrtev. Tudi Natašo vpraša, če se ji je zdel Marjan kdaj živ, na kar ji ona z molkom potrjuje. Marjan torej drsi skozi življenje, vsi ga lahko obračajo in to v očeh drugih ni nekaj pozitivnega, saj moraš biti v takem svetu naravnan na zmage, moraš biti dejaven, da uspeš. Marjan pa ni tak. Škart lahko končno predstavlja tudi celotna družba, ki je pokvarljiva, slabo izdelana, spreminja se, a ne na boljše. V ospredju so nelegalni posli, korupcija, povzpetništvo, odvračanje od zasebnih odnosov, izpostavljanje zunanjega izgleda itd.