Dušan Moravec: Razlika med redakcijama

Vrstica 3: Vrstica 3:
[[Kategorija:Kritiki, teatrologi, teoretiki, raziskovalci in publicisti|Moravec, Dušan]]
[[Kategorija:Kritiki, teatrologi, teoretiki, raziskovalci in publicisti|Moravec, Dušan]]
==Življenjepis==
==Življenjepis==
Gledališki in literarni zgodovinar, dramaturg, urednik Dušan Moravec se je rodil v Ljubljani 4. oktobra 1920, kjer je leta 1948 diplomiral na Filozofski fakulteti. Bil je med ustanovitelji [[MGL]] in njegov dramaturg, kjer je kot urednik leta 1958 zasnoval Knjižnico Mestnega gledališča ljubljanskega - zbirko gledališke literature ter dramskih, spominskih in leksikonskih del. Med leti 1962 in 1975 je bil ravnatelj [[Slovenski gledališki muzej|Slovenskega gledališkega muzeja]]. V raziskavah in študijah se je osredinjal na gledališko in literarno zgodovino. Pripravil je natančno dokumentirano delo o zgodovini slovenskega gledališča med leti 1892, ko je bilo v Ljubljani zgrajeno gledališko poslopje za predstave v slovenščini, in drugo svetovno vojno. Pisal je tudi razprave o Shakespearju v slovenskem gledališču, o slovenski meščanski dramatiki, o slovensko-čeških gledaliških stikih ter monografije o igralcih in režiserjih in tudi razprave o slovenski gledališki kritiki in vedi (zbirka Temelji slovenske teatrologije). Za svoje delo je prejel [[Nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]] (1968), [[Borštnikovo nagrado]] (1979), Kidričevo nagrado (1986) in srebrni znak svobode Republike Slovenije (1996). Od leta 1981 je redni član SAZU. Umrl je 25. februarja 2015.
Gledališki in literarni zgodovinar, dramaturg, urednik Dušan Moravec se je rodil v Ljubljani 4. oktobra 1920. Po maturi se je vpisal na ljubljansko Filozofsko fakulteto, ob okupaciji pa študij prekinil in se vključil v delovanje Osvobodilne fronte. Del vojne je preživel v italijanskih taboriščih, del pa v NOV kot član uredništva in urednik za kulturo pri ''Slovenskem poročevalcu''. Za ta časopis je med drugim ocenil tudi Molièrovega ''Namišljenega bolnika'' v izvedbi SNG na osvobojenem ozemlju. Po vojni je študij vestno nadaljeval ter leta 1948 diplomiral iz slovenske, jugoslovanske in primerjalne književnosti, obenem pa še leto dni vztrajal kot urednik kulture pri ''Slovenskem poročevalcu''.
 
Bil je med ustanovitelji [[MGL]] in njegov dramaturg, kjer je kot urednik leta 1958 zasnoval Knjižnico Mestnega gledališča ljubljanskega - zbirko gledališke literature ter dramskih, spominskih in leksikonskih del. Med leti 1962 in 1975 je bil ravnatelj [[Slovenski gledališki muzej|Slovenskega gledališkega muzeja]]. V raziskavah in študijah se je osredinjal na gledališko in literarno zgodovino. V svoji bogati karieri je Dušan Moravec napisal vrsto monografij o zgodovini slovenskega gledališča (''Slovensko gledališče Cankarjeve dobe'' (1892–1918), ''Slovensko gledališče od vojne do vojne'' (1918–1941), ''Temelji slovenske teatrologije'', ''Slovensko gledališko petletje: Ljubljana – Maribor – Trst'' idr.) in njegovih posameznikih (Tiranu, Delaku, Cankarju, Borštniku, Kraigherju, Nučiču, Verovšku idr.). Bil je dragocen uredniški sodelavec zbirke
''Zbrana dela slovenskih pisateljev'' in vesten urejevalec knjižnih objav korespondence med velikani naše literature in gledališča. Kot že omenjeno, se ni rad javno postavljal s svojimi dosežki, seveda pa je zanje vseeno prejel in doživel veliko priznanj. Bil je dramaturg, teatrolog, literarni in gledališki zgodovinar, častni član Slavističnega društva Slovenije ter (od leta 1976 izredni, od leta 1981 redni) član razreda za filološke in literarne vede SAZU, pa tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, Župančičeve nagrade, zlate značke Borštnikovega srečanja,
Sterijeve nagrade in srebrnega častnega znaka svobode.
Umrl je 25. februarja 2015.


==Nagrade==
==Nagrade==

Redakcija: 16:36, 7. julij 2022

Življenjepis

Gledališki in literarni zgodovinar, dramaturg, urednik Dušan Moravec se je rodil v Ljubljani 4. oktobra 1920. Po maturi se je vpisal na ljubljansko Filozofsko fakulteto, ob okupaciji pa študij prekinil in se vključil v delovanje Osvobodilne fronte. Del vojne je preživel v italijanskih taboriščih, del pa v NOV kot član uredništva in urednik za kulturo pri Slovenskem poročevalcu. Za ta časopis je med drugim ocenil tudi Molièrovega Namišljenega bolnika v izvedbi SNG na osvobojenem ozemlju. Po vojni je študij vestno nadaljeval ter leta 1948 diplomiral iz slovenske, jugoslovanske in primerjalne književnosti, obenem pa še leto dni vztrajal kot urednik kulture pri Slovenskem poročevalcu.

Bil je med ustanovitelji MGL in njegov dramaturg, kjer je kot urednik leta 1958 zasnoval Knjižnico Mestnega gledališča ljubljanskega - zbirko gledališke literature ter dramskih, spominskih in leksikonskih del. Med leti 1962 in 1975 je bil ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja. V raziskavah in študijah se je osredinjal na gledališko in literarno zgodovino. V svoji bogati karieri je Dušan Moravec napisal vrsto monografij o zgodovini slovenskega gledališča (Slovensko gledališče Cankarjeve dobe (1892–1918), Slovensko gledališče od vojne do vojne (1918–1941), Temelji slovenske teatrologije, Slovensko gledališko petletje: Ljubljana – Maribor – Trst idr.) in njegovih posameznikih (Tiranu, Delaku, Cankarju, Borštniku, Kraigherju, Nučiču, Verovšku idr.). Bil je dragocen uredniški sodelavec zbirke Zbrana dela slovenskih pisateljev in vesten urejevalec knjižnih objav korespondence med velikani naše literature in gledališča. Kot že omenjeno, se ni rad javno postavljal s svojimi dosežki, seveda pa je zanje vseeno prejel in doživel veliko priznanj. Bil je dramaturg, teatrolog, literarni in gledališki zgodovinar, častni član Slavističnega društva Slovenije ter (od leta 1976 izredni, od leta 1981 redni) član razreda za filološke in literarne vede SAZU, pa tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, Župančičeve nagrade, zlate značke Borštnikovega srečanja, Sterijeve nagrade in srebrnega častnega znaka svobode.

Umrl je 25. februarja 2015.

Nagrade

  • 1996 srebrni častni znak svobode RS
  • 1986 Sterijeva nagrada
  • 1979 zlata značka Borštnikovega srečanja
  • 1975 Župančičevo nagrado
  • 1968 nagrada Prešernovega sklada

Bibliografija (izbor)

  • Pomenki o sodobnih dramah. Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko, 1958
  • Meščani v slovenski drami. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1960
  • Gledališki obiski. Zapiski s poti. Ljubljana: Mestno gledališče, 1962
  • Vezi med slovensko in češko dramo. Ljubljana: Slovenska matica, 1963
  • Pričevanja o včerajšnjem gledališču. Maribor: Obzorja, 1967
  • Podoba Jožeta Tirana. Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko, 1970
  • Iskanje in delo Ferda Delaka. Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko, 1971
  • Slovensko gledališče Cankarjeve dobe (1892–1918). Ljubljana: Cankarjeva založba, 1974
  • Ivan Cankar. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978
  • Slovensko gledališče od vojne do vojne (1918–1941). Ljubljana: Cankarjeva založba, 1980
  • Borštnik. Podoba dramskega umetnika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1985
  • Lojz Kraigher. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1990
  • Temelji slovenske teatrologije. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1990
  • Portreti pozabljenih igralcev. Ljubljana: Slovenski gledališki in filmski muzej, 1992
  • Verovšek – komedijant ali umetnik?. Ljubljana: Slovenski gledališki in filmski muzej, 1993
  • Novi tokovi v slovenskem založništvu. Od Schwentnerja do prvih publikacij Akademije. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1994
  • Slovenski režiserski kvartet (z gostom). Ljubljana: Slovenski gledališki in filmski muzej, 1996
  • Desetletje na prepihu. Kronika Mestnega gledališča ljubljanskega 1951–1961. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1998
  • Slovensko gledališko petletje (Ljubljana - Maribor - Trst, 1945–1950). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1999
  • Hinko Nučič, dramski igralec in režiser. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 2000
  • Sto slovenskih dramskih umetnikov. Ljubljana: Prešernova družba, 2001
  • Ludvik Mrzel. Maribor: Litera, 2007

Viri in literatura

  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.

Zunanje povezave