Geslo:Na današnji dan/1. november: Razlika med redakcijama

Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Kategorija:Dnevi|1101]]
[[Kategorija:Dnevi|1101]]
[[Kategorija:Na današnji dan]]
[[Kategorija:Na današnji dan]]
<br />
'''[[Geslo:Na današnji dan/1921|1921]]''' <br>
Na Dunaju se je rodila režiserka [[Balbina Battelino Baranovič]]. Njen režiski opus ni bil gigantski, a je z vpeljavo gledališča v krogu sprožil strukturne spremembe. Njene odrske postavitve niso bile polemične z družbenim okoljem, ampak so vpeljevale tuje dramatike.
<br />
'''[[Geslo:Na današnji dan/1944|1944]]''' <br>
V Slovenskem narodnem gledališču je bila na osvobojenem ozemlju premierno uprizorjena predstava [http://www.repertoar.sigledal.org/predstava/3072 ''Namišljeni bolnik''] rež. [[Jože Tiran|J. Tiran]]), kar je svojevrstno gledališko dejanje v zgodovini. »Uprizoriti sredi sivega mraka vojne živ ognjemet radostne svetlobe in razposajenega veselja do življenja. (...) Mnogi so bili do tega dejanja skeptični. Frontni teater naj bi predvsem spodbujal k hrabrosti. To pa, so mislili, se doseže z agitkami. Ne z Molièrom, igro same lepote in teatraličnosti, igro sproščenega smeha. Brez spomina na vojno, ki je besnela v neposredni bližini in ogrožala one na odru in tiste v dvorani,« pa je o pomenu predstave zapisal [[Polde Bibič]] v svoji knjigi Soigralci.

Redakcija: 18:40, 14. november 2015



1921
Na Dunaju se je rodila režiserka Balbina Battelino Baranovič. Njen režiski opus ni bil gigantski, a je z vpeljavo gledališča v krogu sprožil strukturne spremembe. Njene odrske postavitve niso bile polemične z družbenim okoljem, ampak so vpeljevale tuje dramatike.


1944
V Slovenskem narodnem gledališču je bila na osvobojenem ozemlju premierno uprizorjena predstava Namišljeni bolnik rež. J. Tiran), kar je svojevrstno gledališko dejanje v zgodovini. »Uprizoriti sredi sivega mraka vojne živ ognjemet radostne svetlobe in razposajenega veselja do življenja. (...) Mnogi so bili do tega dejanja skeptični. Frontni teater naj bi predvsem spodbujal k hrabrosti. To pa, so mislili, se doseže z agitkami. Ne z Molièrom, igro same lepote in teatraličnosti, igro sproščenega smeha. Brez spomina na vojno, ki je besnela v neposredni bližini in ogrožala one na odru in tiste v dvorani,« pa je o pomenu predstave zapisal Polde Bibič v svoji knjigi Soigralci.