Josip Ribičič: Razlika med redakcijama

Brez povzetka urejanja
 
(13 vmesnih redakcij 3 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Kategorija:Dramatika|Abram, Jože]]
[[Kategorija:Dramatika|Ribičič, Josip]]
[[Kategorija:Avtorji|Abram, Jože]]
[[Kategorija:Avtorji|Ribičič, Josip]]
<div style="float: right">[[Slika:Josip_Ribičič.jpg|220px|Foto: Wikimedia Commons]]</div>
==Življenjepis==
Josip Ribičič se je rodil v Baški na Hrvaškem, 3. novembra 1886. Maturiral je leta 1909 na učiteljišču v Kopru. Delal je kot učitelj najprej v Murovcih na Goriškem (1909-1911), potem je učil pri Sv. Jakobu v Trstu (1911-1912), kasneje še v Krminu (1912-1915)  in spet v Trstu (1915-1925). Politične razmere so ga prisilile, da se je 1925 umaknil v Slovenijo in poučeval na Rakeku (1925-29) ter nato v Ljubljani do 1942. Po vojni je bil zaposlen na Ministrstvu za prosveto v Ljubljani do leta 1949.
 
 
Urejal je mladinske liste, sourejal čitanke in se v člankih ter kot urednik zavzemal za kakovost mladinske literature. Bil je urednik trškega ''Novega Rodu'' (1923-1925), ''Našega Roda'' (1929-1941), ''Pionirja'' in ''Cicibana'' (1945-1948), deloval je v raznih kulturnih, družbenih in političnih organizacijah. Bil je ustanovitelj nove založbe Mladinska knjiga in mladinskega lista ''Kurirček'' (1961) od leta 1991 poimenovanega kot ''Kekec''.
 


==Življenjepis==
V pripovedno prozo predvsem z živalskimi junaki je vnašal otrokova doživljanja stvarnega sveta, v dramatiko pa je vnašal prvine pravljičnosti in grotesknosti. Umrl je 7. junija 1969 v Ljubljani.
Josip Ribičič se je rodil v Baški na Hrvaškem, 3. novembra 1886. Maturiral je leta 1909 na učiteljišču v Kopru. Delal je kot učitelj najprej v Trstu, potem na Rakeku in potem do leta 1942 v Ljubljani. Deloval je tudi v slovenskih učiteljiščih v Italiji in leta 1927 ustanovil založbo Mladinska matica v Ljubljani. Urejal je mladinske liste , sourejal čitanke in se v člankih in kot urednik zavzemal za kakovost mladinske literature. V pripovedno prozo predvsem z živalskimi junaki je vnašal otrokova doživljanja stvarnega sveta, v dramatiko pa je vnašal prvine pravljičnosti in grotesknosti. Umrl je 7. junija 1969 v Ljubljani.


==Dramska besedila==
==Dramska besedila==
Vrstica 31: Vrstica 37:
==Lutkovne igre==
==Lutkovne igre==
* ''[[Mucolin in volk]]''
* ''[[Mucolin in volk]]''
==Uprizoritve==
*2011 ''Črni muc vasuje'', r. Jiří Vyšohlíd, [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*2005 ''Miškolin'', r. [[Robert Waltl]], [[Mini teater]]
*1964 ''V kraljestvu palčkov'', r. [[Jožko Lukeš]], [[SSG Trst]]
*1949 ''Tinče in Binče'', r. Jože Kores, [[SLG Celje]]
*1919 ''Hudournik'', r. [[Emil Kralj]], [[SSG Trst]]
*1919 ''Grom in peklo'', r. [[Emil Kralj]], [[SSG Trst]]
==Nagrade==
*1955 Levstikova nagrada za povest ''Rdeča pest''


==Viri in literatura==
==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
*Wikipedija
*Wikiverza
==Zunanje povezave==
*[http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27contributor%3dJosip+Ribi%C4%8Di%C4%8D%27&pageSize=25 Avtorjeva dela v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije - www.dlib.si]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/lahko-noc-otroci/107633386 Josip Ribičič: Miškolin, oddaja Lahko noč, otroci! - www.rtvslo.si, 10.6.2011]

Trenutna redakcija s časom 15:37, 6. december 2016

Foto: Wikimedia Commons

Življenjepis

Josip Ribičič se je rodil v Baški na Hrvaškem, 3. novembra 1886. Maturiral je leta 1909 na učiteljišču v Kopru. Delal je kot učitelj najprej v Murovcih na Goriškem (1909-1911), potem je učil pri Sv. Jakobu v Trstu (1911-1912), kasneje še v Krminu (1912-1915) in spet v Trstu (1915-1925). Politične razmere so ga prisilile, da se je 1925 umaknil v Slovenijo in poučeval na Rakeku (1925-29) ter nato v Ljubljani do 1942. Po vojni je bil zaposlen na Ministrstvu za prosveto v Ljubljani do leta 1949.


Urejal je mladinske liste, sourejal čitanke in se v člankih ter kot urednik zavzemal za kakovost mladinske literature. Bil je urednik trškega Novega Rodu (1923-1925), Našega Roda (1929-1941), Pionirja in Cicibana (1945-1948), deloval je v raznih kulturnih, družbenih in političnih organizacijah. Bil je ustanovitelj nove založbe Mladinska knjiga in mladinskega lista Kurirček (1961) od leta 1991 poimenovanega kot Kekec.


V pripovedno prozo predvsem z živalskimi junaki je vnašal otrokova doživljanja stvarnega sveta, v dramatiko pa je vnašal prvine pravljičnosti in grotesknosti. Umrl je 7. junija 1969 v Ljubljani.

Dramska besedila

Lutkovne igre

Uprizoritve

Nagrade

  • 1955 Levstikova nagrada za povest Rdeča pest

Viri in literatura

  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
  • Wikipedija
  • Wikiverza

Zunanje povezave